Radikalizacija na Dunaju-Josefstadtu: mošeja je napadena

Radikalizacija na Dunaju-Josefstadtu: mošeja je napadena

Mošeja v dunajskem Josefstadtu povzroča razburjenje, saj je postala magnet za mlade skrajneže. Ob petkih se pred neugledno kletno restavracijo redno zbirajo moški z opaznimi bradami in mladi v dolgih hlačah, da bi se udeležili najpomembnejše molitve v krščanstvu, petkove. Dogajanje snemajo nadzorne kamere, na tabli nad vhodom pa piše "En-Nasiha" - kar v arabščini pomeni "nasvet".

Situacija se je zaostrila, ko so mladeniča, ki je pogosto obiskoval mošejo, nedavno aretirali zaradi poskusa atentata na dunajski glavni postaji. Ali K. je načrtoval napad z nožem septembra 2023, a so ga pravočasno odvrnili in obsodili na dve leti zapora. Njegova obsodba je del večjega vprašanja, ki že leta prizadene mošejo in je zdaj spet v središču pozornosti javnosti.

Center za ekstremizem

Mošeja je bila v poročilih urada za varstvo ustave že označena kot "stična točka za ljudi iz radikalnega islamističnega miljeja". ZackZackova raziskava kaže, da v zadnjem času tja zahaja vse več ekstremističnih ljudi. K verski skupnosti, ki zdaj razmišlja o morebitni razpustitvi, prispeva tudi ekstremistična skupina Telegram, ki dokumentira dejavnosti mošeje.

Mošeja ima dolgo in težavno zgodovino. Na naslovnice je prišel že leta 2011, ko je tukaj pridigal terorist Mohammed Mahmoud. Mahmut je bil kasneje dejaven v Siriji in vodilna oseba v teroristični milici IS. Še en znani skrajnež, Mirsad Omerović, znan kot Ebu Tejma, je tam radikaliziral številne ljudi in trenutno prestaja 20-letno zaporno kazen.

Kletni lokal ima predvsem med skrajneži kultni status, tja se vedno znajdejo tudi radikalni verniki. Dunajskega napadalca Kujtima F. so v mošeji prvič opazili leta 2018. Poleg Alija K. je bil v priporu še 20-letnik, ki je želel dobiti knjigo teoretika IS. Povezava s skrajnimi krogi je očitna.

Povezave z Balkanom

Ljudje, ki delujejo okoli mošeje »En-Nasiha«, so tesno povezani s salafističnimi skupnostmi na Balkanu, zlasti v Bosni. Mediji so že leta 2010 poročali o še danes delujočem omrežju, ki je povezano z nevarnimi skrajneži. Povabilo radikalnega pridigarja Emirja Cajića v mošejo poudarja negotove razmere, ki tam vladajo.

Cajić je znan po svojih protidemokratičnih pogledih in je v preteklosti ostro zavračal obstoj "demokratičnega islama". V svojih radikalnih izjavah tiste, ki volijo, prikazuje kot nevernike, ki se s svojim sodelovanjem v demokratičnem sistemu odmikajo od pravega islama.

Obstaja tudi aktivna skupina Telegram, povezana z mošejo. Tam se deli vsebina, ki sega od junaških upodobitev terorizma do ekstremističnih sloganov. Citati iz islamističnih pridig in pozivi k nasilnim dejanjem niso neobičajni. Obstajajo poročila, da nevarna težnja po poveličevanju džihada in trave dosega zaskrbljujoče stopnje.

Islamska verska skupnost (IGGÖ) je sporočila, da poteka notranji pregled mošeje, morda z namenom, da bi jo razpustili. V poizvedbi navajajo, da se je ta pregled začel pred poletjem in se prekriva z ugotovitvami raziskave ZackZack. Ti dogodki mečejo šokantno luč na strukture moči in ideološke tokove v mošeji.

Prihodnost mošeje je zdaj ogrožena. Če bi IGGÖ prišel do zaključka, da je zaprtje potrebno, bi to lahko pomenilo pomemben napredek v boju proti ekstremizmu na Dunaju. To bi lahko pomenilo, da lahko združenje, ki stoji za mošejo, še naprej deluje na območju Berlina, a če bi predstavljalo grožnjo oblastem.

Ta eksplozivna tema pritegne vse več pozornosti. Za več informacij in poglobljeno analizo tega primera, glej poročilo na zackzack.at.