Revolucionarno odkritje: Na Dunaju predstavljen najstarejši zemljevid Amerike!
Na Dunaju znanstvenik Stefaan Missinne predstavlja najstarejši znani zemljevid Amerike, zgodovinsko odkritje iz leta 1508.

Revolucionarno odkritje: Na Dunaju predstavljen najstarejši zemljevid Amerike!
Stefaan Missinne, znanstvenik s sedežem v Avstriji, je prišel do pomembnega zgodovinskega odkritja, ki bi lahko na novo napisalo zgodovino kartografije. Na Dunaju je predstavil "najstarejši kartografski 'rojstni list' Amerike", francoski zemljevid sveta iz okoli leta 1508. Ta zemljevid je shranjen v newyorški javni knjižnici in je vsaj osem let starejši od "zemljevida Waldseemüller", ki je prej veljal za najstarejšo znano predstavitev Amerike in je bil napačno datiran v leto 1507, dejansko pa je bil natisnjen šele leta 1516. [Vienna.at].
Predstavitev je potekala na Avstrijski nacionalni obrambni akademiji (LVAk) na Dunaju, udeležili pa so se je vojaški atašeji in diplomati iz več držav. Missinne je član britanskega »Royal Geographic Society« in si je leta 2018 osebno ogledal zemljevid, ki ga v knjižnici komajda opazimo. Opozoril je, da odkritje velja za pomemben prispevek k 250. obletnici ameriške izjave o neodvisnosti leta 2026.
Pomen karte Waldseemüller
»Waldseemüllerjev zemljevid«, ki ga je ustvaril nemški kartograf Martin Waldseemüller, je zgodovinsko pomemben, saj je bil leta 1507 prvi svetovni zemljevid, ki je zahodno kopno označil kot ločeno celino, imenovano »Amerika«. Waldseemüller, rojen okrog 1472/1475, se je izobraževal na univerzi v Freiburgu, kjer je študiral matematiko in geografijo. Zemljevid je razvil po naročilu vojvode Lorene Renéja II., na podlagi ideje svojega učitelja Gregorja Reischa. Celino so poimenovali po Amerigu Vespucciju na predlog Matthiasa Ringmanna, ki je približno v istem času delal na zemljevidu.
Zemljevid Waldseemüller je od leta 2005 del Unescove svetovne dediščine in je bil del tridelnega projekta, ki je vključeval tudi zemeljski globus in spremno besedilo “Cosmographiae Introductio”. Pomembnost zemljevida poudarja dejstvo, da še vedno obstaja le en izvod, ki so ga ponovno odkrili leta 1901 in leta 2001 prodali za 10 milijonov dolarjev. Izvirniku so se posmrtno poklonili različni ljudje, vključno s simbolično predstavitvijo v Kongresni knjižnici 30. aprila 2007.
Nova spoznanja o poimenovanju
Missinne je razkrila tudi nove vpoglede v poimenovanje »America«. Ugotovil je, da je bil izraz "Americi" v knjigi iz leta 1507 spremenjen v "America". Ta knjiga obstaja le v dveh izvodih, od katerih je eden v Avstrijski nacionalni knjižnici. Odkritje in z njim povezane informacije, kot je zemljevid, ki ga je predstavila Missinne, in zgodovinsko ozadje osvetljujejo kompleksno zgodovino kartografske predstavitve ameriške celine in poudarjajo pomen kartografije v zgodovini.