Skrivnostne sledi krempljev v Hohenemsu: za njimi medved ali človek?

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

V Hohenemsu so odkrili skrivnostne sledi prask. Strokovnjaki so povsem jasni: verjetno človeški izvor, ne dejavnost medveda.

Skrivnostne sledi krempljev v Hohenemsu: za njimi medved ali človek?

V Hohenemsu so praske in odtisi na skalnih površinah povzročali skrb. Sledi, dokumentirane z več fotografijami, kažejo opazne sledi brušenja in praskanja, pri čemer so nekateri odtisi podobni krempljem, drugi pa imajo vdolbino, ki spominja na odtis šape. Vendar je biologinja Susanne Stadelmann, svetovalka pri Inatura Dornbirn, označila, da sledi niso medvedje. Pojasnjuje, da medvedi običajno ne puščajo sledi prask na skalah, temveč jih pustijo na deblih dreves ali ko kopajo korenine. Poleg tega v odkritih sledovih ni mogoče prepoznati sledi, ki jo medvedi puščajo.

Stadelmann sumi, da so vidne sledi prask bolj verjetno posledica človeške dejavnosti, ki so jih morda povzročila orodja med nedavnim čiščenjem hodnika. Čeprav medvedi v Vorarlbergu niso izključeni, trenutno ni dokazov o njihovi dejavnosti ali opažanju v regiji. Njihova razlaga močno nakazuje, da so sledi človeškega izvora.

Nejasna mnenja o medvedih v dolini Rena

Čeprav trenutno ni razloga za paniko, strokovnjaki priporočajo povečano pozornost na prizadetem območju. To med drugim vključuje naslednje nasvete:

  • Nur auf markierten Wegen aufhalten.
  • Hunde an der Leine führen.
  • Nacht- und Dämmerungsspaziergänge im Wald vermeiden.
  • Lebensmittel und Abfälle nicht im Wald oder in der Nähe von Hütten zurücklassen.
  • Bienenstöcke mit Elektrozaun absichern.
  • Nutztieren eine Übernachtung im Stall anbieten.

Rjavi medved v Evropi

Rjavi medved je bil do pred nekaj stoletji pogost spremljevalec človeka v srednji Evropi. V srednjem veku pa so te živali potisnili nazaj v nedostopna območja. Medtem ko so rjave medvede v Nemčiji iztrebili že leta 1835, jih danes v Avstriji najdemo le občasno. Slovenija pa ima eno najgostejših populacij rjavega medveda na svetu, saj šteje do 950 živali.

V nedavno izdani ilustrirani knjigi z naslovom Med divjimi medvedi. Novi sosed v naših gozdovih so trije avstrijski fotografi pod drobnogled vzeli ustvarjalno in spoštljivo sobivanje s temi živalmi. Delali so s kamerami in iskali izmenjave s prebivalci, ki živijo v bližini medvedov. Njihov zaključek: V Evropi je z medvedi mogoče živeti in treba jim je omogočiti gibanje v njihovem naravnem okolju.