Parkring 4: Pogled v temno preteklost graške policije

Parkring 4: Pogled v temno preteklost graške policije

V središču Gradca, neposredno na naslovu Parkring 4, je Štajerska policijska uprava, stavba, ki jo mnogi državljani poznajo kot kontaktno točko za vloge za potne liste ali vozniška dovoljenja. Toda pod površjem se skriva tragična zgodba: v času nacizma je bila ta stavba sedež Gestapa, tajne državne policije, ki je bila odgovorna za spremljanje in preganjanje nasprotnikov režima.

Skupina zgodovinarjev pod vodstvom profesorice Barbare Stelzl-Marx z Inštituta Ludwiga Boltzmanna za raziskave vplivov vojne je v zadnjih dveh letih intenzivno delala na tem temnem poglavju. Vloga policije v času nacionalsocializma je bila v akademskih raziskavah precej zanemarjena. Zahvaljujoč podpori notranjega ministra Gerharda Karnerja (ÖVP), ki je omogočil dostop do arhivskih dokumentov, je ekipa lahko pridobila nove vpoglede in ustvarila obsežno delo na več kot 800 straneh, ki osvetljuje izvršilno vejo oblasti in njeno obnašanje v tem strašnem času.

Temna zgodovina policije

Osrednja tema v delu je vprašanje, kakšno vlogo je imela policija v holokavstu. Stelzl-Marx navaja, da policija ni bila le majhen kolesce nacističnega režima, temveč je imela ključno vlogo pri izvajanju nasilja in množičnih pobojev. Približno tretjina policistov je bila članov NSDAP, SA ali SS. Na začetku povojnega obdobja so bili mnogi od njih uvrščeni med »inkriminirane«, vendar je bila denacifikacija v Avstriji v praksi pogosto neučinkovita, zato so se številni policisti lahko hitro vrnili v službo.

Razstava »Hitlerjeva izvršna oblast«, ki bo od srede na ogled v graškem muzeju, se posveča prav tej temi. Kustosinja Martina Zerovnik bo raziskovala obdobje med letoma 1938 in 1945 in se spraševala, kako je policija izvajala zločine in kakšne so meje poslušnosti in policijskega nasilja. Vprašanja, ki so aktualna tudi danes.

Osebne zgodbe in zgodovinske analize

Raziskave so razkrile tudi posamezne usode. Pomembna osebnost je Gustav Schwarzenegger, oče igralca Arnolda Schwarzeneggerja. Gustav je med vojno služil kot žandar v graški pokrajini in sodeloval v različnih vojaških akcijah. Center Simona Wiesenthala je bil zadolžen za preiskavo njegovih vojnih prizadevanj že leta 1990. Vendar po raziskavah ni bilo mogoče najti nobenih konkretnih dokazov o njegovi vpletenosti v vojne zločine, po vojni pa je veljal za "neinkriminiranega".

Te zgodovinske ocene niso pomembne le za razumevanje preteklosti, ampak odpirajo tudi dialog o mejah policijskega delovanja in odgovornosti policistov v kritičnih časih. Razstava in znanstvena publikacija nagovarjata vprašanja o svobodi posameznikovega delovanja in moralnih dilemah, ki spodbujata tudi nujne kritične refleksije.