Škandal s perverznimi vplivneži: otroci v nevarnosti – vlada ne uspe!

Škandal s perverznimi vplivneži: otroci v nevarnosti – vlada ne uspe!

Škandal okrog vplivneža 'HiBr8n' sproža burne razprave. 30. aprila 2025 je članica nacionalnega sveta FPÖ Lisa Schuch-Gubik izrazila ogorčenje nad vsebino, ki jo je vplivnež širil na družbenih medijih. Schuch-Gubik je zaskrbljen, da se spolne fantazije objavljajo v skupinah Telegram, v katerih so lahko aktivni tudi mladoletniki. Kritizira neuspehe notranjega ministra ÖVP Karnerja na področju zaščite otrok in poziva k odgovornosti in izobraževanju.

Videoposnetek še enega vplivneža, ki je kritičen do 'HiBr8n', je postal viralen in še dodatno spodbudil val ogorčenja. Schuch-Gubik se sprašuje, ali lahko Karnerjev načrtovani nadzor klepeta dejansko reši težave, saj po njenem mnenju takšni ukrepi ne zadostujejo.

Kritika izobraževalnih ustanov

Druga točka kritike prihaja iz NEOS, ki obsoja ministra za izobraževanje Christopha Wiederkehra. Pritožujejo se, da so 'HiBr8n' povabili v šole, kar je po besedah ​​Schuch-Gubika nesprejemljivo. Zahteva, da šole ne bi smele biti platforma za pijane vplivneže z dvomljivimi nameni. Ta razvoj odpira temeljna vprašanja o tem, kako ravnati z novimi mediji in odgovornostjo institucij, odgovornih za varstvo otrok.

Težavo še povečuje vse večja uporaba interneta med mladimi, ki po raziskavi Media Pedagogic Research Association Southwest kaže, da je kar 95 % anketiranih na spletu vsak dan. Večina mladih je aktivnih na platformah, kot so Instagram, TikTok in YouTube, kjer so izpostavljeni poplavi vsebin, ki so lahko potencialno nevarne. Mladi uporabniki, ki so v nenehnem stanju »zmogljivosti«, so še posebej občutljivi na škodljive vplive in drzne izzive.

Odgovornost platform in šol

Tveganja uporabe družbenih omrežij ne gre prezreti. Vpliv vplivnežev mladi pogosto vidijo kot vzornike, kar lahko vodi v nevarno vedenje. Veliko število smrti, povezanih z izzivi, kot je Blackout Challenge, poudarja nujno potrebo po kritičnem ukvarjanju z digitalno vsebino. K težavi prispeva pomanjkanje učinkovitega preverjanja starosti na platformah, saj je registracija dovoljena od 13. leta starosti, vendar se podatki ne preverjajo.

Na splošno kaže, da bi morale imeti šole osrednjo vlogo na področju medijske pismenosti. Večina mladih meni, da se internetne aplikacije v izobraževalnih ustanovah uporabljajo restriktivno. Boljše razumevanje in ciljno spodbujanje medijske pismenosti sta potrebna za podporo prizadetim mladim pri delu s socialnimi mediji.