Izvolitev papeža na konklavu: Kdo bo Frančiškov naslednik?

Izvolitev papeža na konklavu: Kdo bo Frančiškov naslednik?

Na velikonočni ponedeljek, 21. aprila 2025, je papež Frančišek umrl v starosti 88 let. Posledica njegove smrti je odstop, kar je pogoj, v katerem je kardinalski zbor zadolžen za Katoliško cerkev do izvolitve novega papeža. Postopek izbire njegovega naslednika se je že začel, volitve bodo predvidoma med 5. in 10. majem 2025. Prihajajoče papeške volitve bodo izvedene v konklavu, na katerem se za to pomembno odločitev zberejo kardinali.

Trenutno ima volilno pravico 137 od 252 kardinalov, saj se volitev lahko udeležijo le kardinali, mlajši od 80 let. Ti posamezniki imajo težko nalogo določitve voditelja katoliške cerkve, pri čemer izbirajo med različnimi možnimi kandidati. Pietro Parolin, 70-letni kardinal državni tajnik in Frančiškov zvesti zagovornik, velja za favorita za papeža. Parolin bo tudi vodil konklave, saj sta sedanji dekan Giovanni Battista Re in njegov namestnik stara več kot 80 let.

Možni kandidati in njihovi profili

Na seznamu možnih kandidatov je nekaj uglednih imen, ki veljajo za "papabile":

• Pierbattista Pizzaballa, 60 Jahre alt, Patriarch von Jerusalem, bekannt für seine diplomatischen Bemühungen im Nahen Osten.
• Matteo Zuppi, 69 Jahre alt, Vorsitzender der italienischen Bischofskonferenz, beliebt für seine Netzwerke und seinen Einfluss.
• Peter Erdő, 72 Jahre alt, Erzbischof von Esztergom-Budapest, kritisch gegenüber den Reformen von Franziskus.
• Luis Antonio Tagle, 67 Jahre alt, ehemaliger Erzbischof von Manila, angesehen als potenzieller asiatischer Kandidat.
• Fridolin Ambongo Besungu, 65 Jahre alt, Erzbischof von Kinshasa, konservativ und skeptisch gegenüber westlichem Einfluss.
• Raymond Burke, 76 Jahre alt, ehemaliger Erzbischof von St. Louis, als eher unwahrscheinlich für das Papstamt angesehen.
• Jean-Marc Aveline, Erzbischof von Marseille, bekannt für seine volksnahe Haltung.
• Jean Claude Hollerich, 66 Jahre alt, Erzbischof von Luxemburg, einflussreich im Vatikan.
• Mario Grech, 68 Jahre alt, Generalsekretär der Bischofssynode, hat sich von konservativ zu reformfreundlich bewegt.
• Juan José Omella, Erzbischof von Barcelona, 1946 geboren, für seine sozialen Gerechtigkeitsinitiativen bekannt.

Volilni proces in izzivi

Volilni proces v Vatikanu je zelo reguliran. Volitve se morajo začeti s sveto mašo v baziliki svetega Petra, nato pa sledi vstop kardinalov v Sikstinsko kapelo. Same volitve se izvedejo s tajnim glasovanjem, pri čemer se glasovi preštejejo po vsakem krogu glasovanja. Če kandidat ne doseže zahtevane dvotretjinske večine, je za izvolitev novega papeža potrebnih več krogov glasovanja. Teoretično lahko volitve trajajo neomejeno dolgo, odvisno od števila glasovnic.

Po volitvah rezultat označujejo dimni signali – črn dim pomeni, da novi papež ni bil izvoljen, bel dim pa signalizira uspešno izvolitev. Novega papeža nato vprašajo, ali bi želel sprejeti papeštvo in služiti pod novim imenom. Ta starodavna tradicija izvolitve papeža dobiva nov pomen in pozornost, zlasti v času, ko se Katoliška cerkev sooča z izzivi po vsem svetu.

Zaradi smrti papeža Frančiška in prihajajočih volitev so pričakovanja velika in oči sveta so uprte v Vatikan, medtem ko se kardinali pripravljajo na svojo ključno vlogo v konklavu.