Papeške volitve v konklavi: kdo bo naslednik Frančiška?

Papeške volitve v konklavi: kdo bo naslednik Frančiška?

Vienna, Österreich - Na velikonočni ponedeljek, 21. aprila 2025, je papež Frančišek umrl v starosti 88 let. Njegova smrt vodi v prosta delovna mesta Sedis, državo, v kateri je kardinalni kolegij odgovoren za katoliško cerkev, dokler ni izvoljen nov papež. Proces izbire njegovega naslednika se je že začel, pri čemer se izbira pričakuje med 5. in 10. majem 2025. Prihajajoča papež se izbira v konklavi, ki kardinale zbira za to pomembno odločitev.

Trenutno je 137 od 252 kardinalov upravičeno glasovati, saj lahko na volitvah sodelujejo le kardinali, mlajši od 80 let. Ti ljudje imajo težko nalogo, da določijo vodjo katoliške cerkve in morajo izbirati med različnimi možnimi kandidati. Pietro Parolin, 70-letni kardinalni državni sekretar in zvest podpornik Francisa, je najljubši papeški urad. Drsnjenje bo vodilo tudi konklave, ker sta sedanji Dean Giovanni Battista Re in njegov vice stari več kot 80 let.

Možni kandidati in njihovi profili

Seznam možnih kandidatov vključuje nekaj vidnih imen, ki veljajo za "papabili":

• Pierbattista Pizzaballa , 60 let, patriarh Jeruzalema, znan po svojih diplomatskih prizadevanjih na Bližnjem vzhodu.
• Matteo Zupi , 69 let, predsednik konference italijanskih škofov, priljubljena za svoje omrežja in njen vpliv.
• Peter Erdő , star 72 let, nadškof Esztergom-Budapest, kritično proti reformam Frančiška.
• Luis Antonio Tagle , star 67 let, nekdanji Manila nadškof, je veljal za potencialnega azijskega kandidata.
• Fridolin AMBONGO BUSUNGU , 65 let, nadškof Kinshasa, konzervativen in skeptičen do zahodnega vpliva.
• Raymond Burke , 76 let, nekdanji nadškof St.
• Jean-Marc Aveline , nadškof Marseille, znan po svojem priljubljenem odnosu.
• Jean Claude Hollerich , 66 let, nadškof Luksemburg, vpliven v Vatikanu.
• Mario Grech , star 68 let, generalni sekretar škofove sinode, se je iz konservativnega prešel v reformno.
• Juan José Omella , nadškof iz Barcelone, rojen leta 1946, znan po svojih pobudah za socialno pravičnost.

volilni postopek in izzivi

Volilni postopek v Vatikanu je močno reguliran. Izbira se mora začeti s sveto mašo v baziliki svetega Petra, ki ji sledi kardinali, ki se preselijo v sikstinsko kapelo. Sama izbira je s tajnim glasovanjem, pri čemer se glasovi štejejo po vsaki glasovnici. Če kandidat ne doseže potrebne dve tretjini, je za izbiro novega papeža potrebnih več volilnih tečajev. Izbira lahko traja teoretično neomejeno dolgo, odvisno od števila možnosti.

Po volitvah je rezultat posledica dimnih signalov - črni dim pomeni, da ni bil izbran noben nov papež, medtem ko beli dim signalizira uspešno izbiro. Novi papež se nato vpraša, ali želi sprejeti papeško pisarno in služiti pod novim imenom. Ta starodavna tradicija izbire papeža dosega nov pomen in pozornost, zlasti v času, ko se katoliška cerkev spopada z izzivi po vsem svetu.

S smrtjo papeža Frančiška in prihajajočimi volitvami so pričakovanja velika, oči sveta pa so namenjene Vatikanu, medtem ko se kardinali pripravljajo na svojo odločilno vlogo v konklavu.