Umrl papež Frančišek: kdo bo njegov naslednik?

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Papež Frančišek je umrl. Kmalu se bodo začele volitve njegovega naslednika, možni bodo kandidati z vsega sveta.

Umrl papež Frančišek: kdo bo njegov naslednik?

Papež Frančišek je umrl danes zjutraj, 21. aprila 2025. S tem se začenja iskanje njegovega naslednika, kar naznanja bel dim iz Sikstinske kapele ob izvolitvi novega papeža. Rimskokatoliško cerkev do izvolitve novega papeža začasno vodi kardinalski zbor.

Od 252 kardinalov jih je 138 mlajših od 80 let in imajo torej volilno pravico. Ti predstavljajo odločilni glas pri izvolitvi novega poglavarja cerkve. Od teh kardinalov z volilno pravico jih je 109 imenoval Frančišek, 22 pa Benedikt XVI. in 5 Janeza Pavla II. Zgodovinski vpogledi kažejo, da vpliv evropskih kardinalov upada: v zadnjih letih je delež evropskih kardinalov z volilnimi upravičenci upadel z 52 % leta 2013 na 43 %.

Možni kandidati za papeža

Pozornost se zdaj obrača na potencialne kandidate, ki veljajo za "papabile". Opazovalci pričakujejo, da bo naslednji papež morda prišel iz neevropske države, da bi nadaljeval Frančiškovo progresivno pot. Diplomatske izkušnje in kontinuiteto izbirajo številni, pri čemer se je Frančiškov vpliv v zadnjih letih okrepil z desetimi konzistoriji.

  • Jean-Marc Aveline (66, Frankreich)
  • Peter Erdö (72, Ungarn)
  • Mario Grech (68, Malta)
  • Pietro Parolin (70, Italien)
  • Luis Antonio Gokim Tagle (67, Philippinen)
  • Joseph Tobin (72, USA)
  • Peter Kodwo Turkson (76, Ghana)
  • Matteo Maria Zuppi (69, Italien)
  • Ladislav Nemet (Serbien)

Posebej velja izpostaviti kardinala Luisa Antonia Tagla, ki predstavlja napredno krilo, in kardinala Pietra Parolina, ki je znan po svojem diplomatskem delu. Zuppi velja tudi za primernega italijanskega kandidata, prepoznavnega po svojih diplomatskih sposobnostih in mirovnih prizadevanjih v Ukrajini.

Volilni postopki in zgodovinska perspektiva

Volilni postopek se bo začel po pogrebu papeža Frančiška, konklave pa bo moral s tajnim glasovanjem izvoliti novega voditelja cerkve. Datum za to bo določen ne prej kot 14 in ne kasneje kot 20 dni po papeževi smrti. Izid konklava je pogosto presenetljiv, kar prispeva k negotovosti procesa.

Zgodovinsko gledano so imeli konklavi pomembno vlogo v rimskokatoliški zgodovini. V Sikstinski kapeli so na primer potekale ključne volitve, kot je bila izvolitev papeža Janeza Pavla II. leta 1978 ali izvolitev papeža Frančiška leta 2013. Ta tradicija poudarja pomembno povezavo med preteklostjo in sedanjostjo pri volitvah voditelja katoliške cerkve.

Če povzamemo, je smrt papeža Frančiška pomemben dogodek za Katoliško cerkev in prihodnji tedni bodo ključni pri določanju, kdo bo prevzel vodstvo več kot milijarde vernikov.

Cosmo poroča, da ...
Rai News ponuja vpogled v kandidate...
Wikipedia ponuja zgodovinske podatke o preteklih papeških volitvah.