Podnebni vrh v Belému: Protesti za hitro ukrepanje in zavezujoče rešitve!

Podnebni vrh v Belému: Protesti za hitro ukrepanje in zavezujoče rešitve!

Podnebni vrh ZN v Belému v Braziliji po prvem tednu prinaša mešane zaključke, kot ugotavlja Greenpeace v svojih zadnjih poročilih. Konferenca bo potekala od 10. do 21. novembra 2025 in ima temo »Mutirão«, brazilski koncept skupnega prizadevanja. Kljub naraščajoči zaskrbljenosti glede podnebnih sprememb pa napredek v pogajanjih ni dosegel pričakovanj. Skupine civilne družbe in domorodne skupnosti odločno protestirajo za odločnejše ukrepe na področju zaščite podnebja in gozdov.

Medtem ko Greenpeace pozdravlja ustanovitev novega sklada za tropske gozdove, je precej kritik na račun prostovoljne narave vplačil v ta sklad. "Zahtevamo jasne in poštene zaveze za boj proti krčenju gozdov," je dejal podnebni strokovnjak Jasmin Duregger iz Greenpeace Austria, ki je na kraju. Za učinkovito soočanje z izzivi globalnega segrevanja je potreben temeljit preobrat v varstvu podnebja in gozdov, poroča OTS.

Protesti krojijo podobo vrha

Protesti, v katere so vključena številna domorodna ljudstva in nevladne organizacije, so namenjeni ponazoritvi dramatičnih učinkov podnebnih sprememb na območje Amazonije. Amazonka ni le središče biotske raznovrstnosti, ampak tudi pomemben ponor CO2. Ti protesti, vključno z demonstracijo čolnov z več kot 200 udeleženimi ladjami, poudarjajo nujnost zahtev po celoviti zaščiti podnebja in gozdov ter trdno zavezanost cilju 1,5 stopinje.

V drugem tednu pogajanj v Belému pričakujejo avstrijskega ministra za podnebje Norberta Totschniga. Greenpeace je Totschniga ostro kritiziral zaradi zmanjšanja mednarodnega podnebnega financiranja in pomanjkanja obveznosti do sklada za tropske gozdove. Totschnigov pristop k uredbi EU o krčenju gozdov se dojema kot blokada, ki ogroža svetovno zaščito gozdov in biotsko raznovrstnost. Duregger poudarja, da Totschnig še ni izpolnil svojih obveznosti in bi moral zahtevati pomembne ukrepe za zaščito ljudi.

Pogled na svetovno podnebno konferenco

Trenutni COP30 se osredotoča na ključna vprašanja, kot sta varstvo gozdov in varstvo biotske raznovrstnosti. Na tej konferenci je treba znova pregledati nacionalne podnebne prispevke (NDC) vseh držav, ki se posodabljajo vsakih pet let. Do konca septembra 2025 je samo 64 držav predložilo nove NDC in ocenjuje se, da bi trenutne politike povzročile dvig temperature za 2,8 °C do konca stoletja. Za dosego cilja 1,5 stopinje je potrebno drastično zmanjšanje emisij za 60 % do leta 2035.

Eden od ciljev COP30 je vzpostavitev zavezujočih sporazumov, ki zagotavljajo, da bo globalno segrevanje omejeno na manj kot 2 stopinji. Medtem je financiranje podnebnih ukrepov ključnega pomena. Da bi ustrezno podprli države v razvoju, konferenca cilja na 300 milijard dolarjev podnebnega financiranja do leta 2035. Na dnevnem redu so tudi ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam in programi socialne pravičnosti, da se zagotovi pravično izvajanje podnebnih ukrepov. Zvezna agencija za okolje dejavno podpira ta prizadevanja in sodeluje v pogajanjih za iskanje trajnostnih rešitev, kot poroča Zvezna agencija za okolje pojasnil.