Miksomatoza ogroža rjavega zajca: je lov še odgovoren?

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Miksomatoza se od junija 2025 širi med divjimi kunci in zajci na Dunaju in v Spodnji Avstriji, kar ima resne posledice za populacije. Stališča o dobrem počutju živali in priporočila glede lova so ključnega pomena.

Myxomatose breitet sich seit Juni 2025 in Wien und Niederösterreich unter Wildkaninchen und Feldhasen aus, was ernsthafte Folgen für die Populationen hat. Tierschutzansichten und Empfehlungen zur Jagd sind entscheidend.
Miksomatoza se od junija 2025 širi med divjimi kunci in zajci na Dunaju in v Spodnji Avstriji, kar ima resne posledice za populacije. Stališča o dobrem počutju živali in priporočila glede lova so ključnega pomena.

Miksomatoza ogroža rjavega zajca: je lov še odgovoren?

V Avstriji se od začetka junija 2025 širi izbruh miksomatoze med divjimi kunci in zajci. Posebej prizadete so Dunaj, Spodnja Avstrija in Gradiščansko. Glede na poročilo avtorja oe24 Na raziskovalnem inštitutu za divje živali in ekologijo (FIWI) so pregledali na stotine poginulih živali. Rezultati kažejo na velik stres in oslabitev populacij divjih živali.

Glede na ta uničujoč razvoj se je divjačina odločila, da letos ne bo sprejela rjavega zajca, čeprav se je sezona lova začela 1. oktobra. Šteje se, da je neposredno trženje rjavega zajca nujno zavrnjeno. Tierschutz Austria opisuje lov na rjavega zajca v trenutnih razmerah kot biološko in ekološko neodgovoren. Lov bi lahko ogrozil preživele živali, ki so zdaj odporne oziroma imune, kar je ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Prihodnost populacije rjavega zajca

Obstaja velika negotovost glede prihodnjega razvoja populacije rjavega zajca. Po mnenju strokovnjakov je ohranjanje nujno potrebno za zagotovitev zdrave preostale populacije, ki je nujna za bodočo obnovo. Nagonski lov velja za biološko neodgovoren, saj povečuje stres za preostale živali.

Virus miksomatoze, ki je odgovoren za bolezen, se je uveljavil v srednji Evropi in predvsem v Nemčiji. Poročilo iz ljv-sh opisuje, da je bila miksomatoza sprva znana predvsem pri divjih kuncih. Prve okužbe pri rjavih zajcih so bile dokumentirane leta 2018 na Iberskem polotoku, od takrat pa je prenos virusa s piki žuželk in neposrednim stikom z okuženimi živalmi postal vse bolj razširjen.

Razširjenost miksomatoze med rjavimi zajci je zaskrbljujoča, zlasti zato, ker trenutno ni učinkovitih zdravil ali cepiv. Študija poudarja, da poti prenosa virusa še niso povsem razumljene. Iz tega izhaja priporočilo lovcem, da ob akutnih izbruhih lov prekinejo in dosledno upoštevajo higienske ukrepe za preprečitev vnosa novih povzročiteljev bolezni.

Če povzamemo, je trenutno stanje populacije rjavega zajca kritično in zahteva takojšnje in dosledne ukrepe za zagotovitev nadaljnjega obstoja teh vrst in preprečitev širjenja miksomatoze. Medtem pa se dogodki, kot je »Hare Feast«, obravnavajo kot kritični zaradi njihove povezave z lovsko prakso, kar povečuje odgovornost vseh vpletenih.