Akcijski dan v Innsbrucku: Demokracija ščiti pred dezinformacijami!

Akcijski dan v Innsbrucku: Demokracija ščiti pred dezinformacijami!

Innsbruck, Österreich - 6. junija 2025 je bil v Innsbrucku, ki ga je organiziral povezovalni urad Evropskega parlamenta na Dunaju, v sodelovanju z evropskim forumom Alpbachom (EFA) organiziral dan. Namen dogodka je bil opozoriti na nevarnosti dezinformacije in poudariti pomen zanesljivih informacij za demokracijo. Med drugim je poslanec Sophia Kircher (EPP), predsednik EFA Othmar Karas, profesor univerze Matthias Kettemann z Univerze v Innsbrucku in Valentin Meixner iz razumevanja Evrope.

Sophia Kircher je poudarila zaščito evropskih vrednot z Zakonom o digitalnih službah in AI-ACT ter opozorila na vpliv tretjih držav na volitve, kot so ga nedavno opazili v Moldaviji. Othmar Karas je kritiziral uporabo polovičnegatruta, kar vodi v erozijo zaupanja v demokracijo in da je EFA razvila konkretne ukrepe za krepitev demokratične odpornosti. Matthias Kettemann je družbene medije opisal kot dvojno vzgojen meč, ker pogosto dajejo prednost čustveni vsebini in tako spodbujajo širjenje dezinformacij.

se borite proti dezinformaciji in promociji medijske pismenosti

Osrednji element dogodka je bil program za usposabljanje mladih pri obravnavi dezinformacij in spodbujanju kritičnega razmišljanja. Valentin Meixner je predstavil interaktivne formate, vključno z "slabe novice", ki udeležence spodbuja k prepoznavanju dezinformacij. Ta igra bo na voljo v evropski izkušnji Dunaja iz jeseni. Obstajal je tudi dialog, ki je bil sprehod s 70 udeleženci: znotraj mota #thinkBeforeuShare, v katerem so bila predstavljena tudi digitalna orodja za prepoznavanje dezinformacij kot del projekta Erasmus+ "CheckMate-Empower Euse-Emopeans do medijskega državljanstva".

Širjenje ponarejenih novic, napačnih informacij in dezinformacij ostaja zaskrbljujoča tema. Te lažne ali zavajajoče medijske vsebine, zlasti v družbenih omrežjih, nujno zahtevajo učinkovite ukrepe. Glede na raziskavo empirična raziskava kaže, da so ponarejene novice v javnosti manj pogoste, vendar jih v določenih krogih intenzivneje porabijo. Nizko zaupanje v politične in medijske institucije povečuje dovzetnost za te pojave. Razprava o ponarejenih novicah se je začela z izvolitvijo Donalda Trumpa 2016 in referenduma o Brexitu.

pobude EU proti dezinformaciji

Za spodbujanje odpornosti proti dezinformaciji je Evropska komisija pred kratkim zagotovila 5 milijonov evrov. Ta sredstva morata uporabiti dve prošnji za predložitev predlogov za akterje iz civilne družbe, univerz in raziskovalnih centrov. Prva zahteva ima proračun v višini 3,15 milijona EUR s poudarkom na odkrivanju kampanj manipulacije z zlonamernimi informacijami in analizo učinkov te dezinformacije na državljane. Druga zahteva s približno 1,6 milijona evrov je namenjena financiranju projektov za povečanje obsega in vpliva neodvisnih organizacij za izpit. Tu je treba uporabiti ustvarjalne strategije in medijske oblike.

Pobude EU, kot sta "EU vs. Disinfo" in evropski digitalni medijski observatorij, so ključne v boju proti dezinformaciji. Glede na to, da je manj kot 1% vsebine, ki jo uporabniki vidijo na spletu, ponarejene novice razvrščene kot ponarejene novice, potreba po diferenciranem pristopu za boj proti tem pojavom s hkratnimi zgradbami v obstoječi mediji in institucije ostaja osrednjega pomena. Medijska pismenost je pomemben gradnik, ki bo družbo oborožil proti dezinformacijam in okrepil zaupanje v demokratične procese.