Skrivna korespondenca med Bachmannom in Böll razkriva!

Skrivna korespondenca med Bachmannom in Böll razkriva!

Niendorf, Deutschland - Objava korespondence med Ingeborgom Bachmannom in Heinrichom Böllom je znova spodbudila literarno pokrajino. Skupina, ki jo je uredil Renate Langer, osvetli posebno prijateljstvo in dialog dveh pomembnih avtorjev, ki sta se srečala maja 1952 med konferenco skupine 47 v Niendorfu na Baltskem morju. Hans Höller v svojem predgovoru opisuje korespondenco kot nekakšno izogibanje osebnim konfliktom, ki je bilo za oba pisatelja bistvenega pomena, da ohranita svoj samostojni etemi in obvladati izzive literarnega poslovanja. Oba avtorja, ujeti v svojih pomislekih, razpravljata o vprašanju "Kaj počnemo iz svojega življenja?" V svojih 122 korespondenčnih delih - 58 črk iz Bachmanna in 64 Böll.

Prvo pismo Bachmanna do Bölla, ki je bilo napisano decembra 1952, je odgovor na izgubljeno pismo Bölla. V tej korespondenci ne postane samo medsebojna spoštovanje jasna, ampak tudi eksistencialna negotovost, ki sta jo čutila oba pisatelja. Böll, ki je bil devet let starejši, se je moral spoprijeti z družinskimi in finančnimi skrbmi, medtem ko si je Bachmann kljub svojim talentom prizadeval za neodvisnost. Ne da bi se odzvali na zasebna razodetja ali pereloške razprave, dopisovanje še vedno osvetljuje globoke teme, ki so oblikovale življenje in delo obeh avtorjev.

dokumentirano literarno prijateljstvo

Čeprav je prijateljstvo med Bachmannom in Böllom manj znano kot njihovi odnosi z drugimi literarnimi velikostmi, njihova pisma beležijo dragocen del njihovega literarnega razvoja. V biografijah obeh avtorjev se druga običajno omenja le mimogrede, tako da se ta korespondenca šteje za redko in vredno branja vira za raziskave in razumevanje. Objava dopisovanja ponuja tudi vpogled v osebne misli obeh pisateljev, daleč od njihovih bolj znanih zadev in prijateljstev z drugimi, kot so Max Frisch, Paul Celan ali Hans Magnus Enzensberger.

Zadnje pismo Bölla, ki ga vsebuje zvezek, povabilo na konferenco julija 1972, je pomenilo pomemben obrat v dopisovanju. Skoraj leto kasneje, 17. oktobra 1973, je Böll prejel novico o Bachmannovi smrti. Bolečina in nežnost, ki jo Böll izrazi v osmrtnici za "der Spiegel", sta tudi del nove skupine in ponazarjata globoko povezavo med tema dvema izjemnima osebnostma nemške literature. Ta osmrtnica zaključi vrzel med prijateljstvom in izgubo in zaokroži dokumentacijo edinstvenega literarnega odnosa.

Poleg pisem Bachmanna in Bölla se literarni svet nanaša tudi na druga pomembna dela. Na novo objavljeno besedilo "Place za naključja" Bachmanna, ki ga je opisalo kot enega najbolj drznih in eksperimentalnih, in publikacija o zaprtih prostorih Hugo Balls Dada kaže raznolikost v nemškem jeziku literarnem diskurzu in nenehno pomembnost Bachmannsa in Böll-ovega dela v tem kontekstu.

Obdelava in objavljanje teh pisem ne samo poudarja prijateljstvo med Bachmannom in Böllom, ampak tudi zapletenost njihovih umetniških in eksistencialnih izzivov, ki sta se na koncu združila med seboj.