Putin upa, da bo Ukrajina opustila jedrsko orožje

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Predsednik Putin v zadnjih izjavah izraža upanje, da mu v ukrajinskem konfliktu ne bo treba uporabiti jedrskega orožja, in poudarja moč Rusije pri uspešnem zaključku vojne.

In aktuellen Äußerungen äußert Präsident Putin die Hoffnung, nukleare Waffen im Ukraine-Konflikt nicht einsetzen zu müssen und betont Russlands Stärke, den Krieg zu einem erfolgreichen Abschluss zu bringen.
Predsednik Putin v zadnjih izjavah izraža upanje, da mu v ukrajinskem konfliktu ne bo treba uporabiti jedrskega orožja, in poudarja moč Rusije pri uspešnem zaključku vojne.

Putin upa, da bo Ukrajina opustila jedrsko orožje

Predsednik Vladimir Putin je v izjavi, objavljeni v nedeljo, dejal, da ima Rusija dovolj moči in sredstev, da... Vojna v Ukrajini do logičnega konca. Vendar je upal, da uporaba jedrskega orožja ne bo potrebna.

Vojna v Ukrajini in njene posledice

Putin je ukazal napotitev tisočev februarja 2022 ruski čete v Ukrajino. To je privedlo do največjega oboroženega spopada v Evropi po drugi svetovni vojni in najresnejšega spopada med Moskvo in Zahodom po najgloblji fazi hladne vojne.

Več sto tisoč vojakov je umrlo ali bilo ranjenih. Predsednik ZDA Donald Trump je večkrat poudaril, da želi končati "prelivanje krvi", ki ga njegova administracija prikazuje kot posredniško vojno med ZDA in Rusijo.

Jedrska eskalacija in Putinova perspektiva

V filmu državne televizije, ki opisuje Putinovo 25-letno vladavino kot vrhovni voditelj Rusije, ga je novinar vprašal o nevarnosti jedrske eskalacije v ukrajinski vojni. "Hoteli so nas sprovocirati, da delamo napake," je dejal Putin, ko je govoril ob portretu carja Aleksandra III., konservativnega voditelja iz 19. stoletja, ki je zatiral nestrinjanje. "Ni bilo potrebe po uporabi tega orožja ... in upam, da ne bo potrebno."

"Imamo dovolj moči in sredstev, da tisto, kar smo začeli leta 2022, pripeljemo do logično potrebnega rezultata." Trump je v zadnjih tednih nakazal, da je razočaran zaradi pomanjkanja sporazuma med Moskvo in Kijevom. Kremelj na drugi strani trdi, da je konflikt tako zapleten, da je hiter napredek, ki si ga želi Washington, težko doseči.

Putinov pogled na Zahod

Nekdanji predsednik ZDA Joe Biden, zahodnoevropski voditelji in Ukrajina prikazujejo invazijo kot imperialistično grabljenje zemlje in so se večkrat zavezali, da bodo porazili ruske sile, ki nadzorujejo približno petino Ukrajine.

Putin pa vojno vidi kot prelomnico v odnosih Moskve z Zahodom, ki je po njegovem mnenju Rusijo po padcu berlinskega zidu leta 1989 ponižal s širitvijo Nata in posegom v, po njegovem mnenju, rusko vplivno območje.

Trump je opozoril, da se lahko konflikt razvije v tretjo svetovno vojno. Nekdanji direktor Cie William Burns je izjavil, da do konca leta 2022 obstaja resnično tveganje, da bi Rusija lahko uporabila jedrsko orožje proti Ukrajini, kar je Moskva zavrnila.

Putinova vladavina in javno dojemanje

Putin, nekdanji podpolkovnik KGB, ki je zadnji dan leta 1999 prevzel predsedniški položaj od bolnega Borisa Jelcina, je najdlje vladajoči voditelj Kremlja po Josifu Stalinu, ki je bil na oblasti 29 let do svoje smrti leta 1953.

Ruski disidenti – večina jih je zdaj bodisi v zaporih bodisi v tujini – vidijo Putina kot diktatorja, ki je zgradil krhek sistem osebne vladavine, ki temelji na podkupovanju in korupciji, kar Rusijo vodi proti zatonu in nemirom.

Toda njegovi podporniki, ki imajo po ruskih javnomnenjskih raziskavah več kot 85-odstotno podporo, vidijo Putina kot rešitelja, ki se je zoperstavil arogantnemu Zahodu in končal kaos, ki je spremljal razpad Sovjetske zveze leta 1991.

Zasebne informacije o predsednikovem življenju

Skrbno uprizorjen film državne televizije, ki je gledalcem omogočil redek vpogled v razvpito zaprto življenje ruskega predsednika, je pokazal Putina, kako v svoji zasebni kuhinji iz Kremlja ponuja čokolade in fermentirano mlečno pijačo Pavlu Zarubinu, vrhunskemu dopisniku iz Kremlja.

Putin se je spomnil, kako je prvič padel na kolena v molitvi med severovzhodno krizo v moskovskem gledališču leta 2002, ko so čečenski militanti vzeli več kot 900 ljudi za talce. V tej krizi je umrlo več kot 130 talcev.

"Ne počutim se kot noben politik," je dejal Putin o svojih 25 letih na oblasti kot predsednik in premier. "Diham isti zrak kot milijoni ruskih državljanov. To je zelo pomembno. Če Bog da, naj tako ostane čim dlje. In ne sme izginiti."