Zaskrbljenost zaradi Lukasa Resetaritsa: Premiera njegovega kabaretnega programa Glück odpovedana

Zaskrbljenost zaradi Lukasa Resetaritsa: Premiera njegovega kabaretnega programa Glück odpovedana

Premiera novega programa Lukasa Resetaritsa »Glück« je bila predvidena za 20. marec 2025 v dunajski Stadtsaal, a so jo morali v kratkem času odpovedati zaradi zdravstvenih težav. 77-letnik, ki velja za svetnika avstrijskega kabareta in ga mnogi na televiziji poznajo kot majorja Kottana, trpi za hudim spastičnim bronhitisom. Ta bolezen, čeprav ni smrtno nevarna, povzroča napade krčevitega kašlja, ki onemogočajo javno nastopanje, saj oe24.at poročali.

Resetarits, ki je imel velik vpliv na kabaret tudi izven svoje kariere, se po krajšem premoru 27. marca 2025 še vedno namerava vrniti na oder. Njegov prvi nastop po odpovedi bo dolgo pričakovani program »Glück«, ki je njegov 30. samostojni program in predstavlja pomemben mejnik v karieri Resetaritsa.

Misli o družbi

Resetarits v svojem programu »Sreča« obravnava inflacijsko uporabo izraza v oglaševanju in odnosih z javnostmi. Kritizira dejstvo, da so bile obljube o sreči v preteklosti pogosto povezane s socialnimi reformami, danes pa se propagirajo obljube o nesreči. Kabaretist izraža tudi nerazumevanje, da jih kljub negativnim obljubam desničarskih strank še naprej voli veliko volivcev. Pojasnjuje, da njegova satira ni namenjena prepričevanju, temveč išče odobravanje občinstva, npr. vol.at drži se.

Resetaritova podoba sreče vključuje mir, družino in odsotnost agresije. Sreče ne vidi kot trajno stanje, temveč kot občutek, ki ga je v sedanji, politično polarizirani družbi težko najti. Kljub tem izzivom meni, da je treba še naprej biti aktiven na odru in ostati v stiku s svojim občinstvom.

Kabaret kot kulturni fenomen

Kabaret ima v Avstriji dolgo tradicijo, ki sega v začetek 20. stoletja. Rojstvo kabareta lahko povežemo z odprtjem »Chat noir« v Parizu 18. novembra 1881 in odrskim programom Ernsta von Wolzogena leta 1901, ki je ustanovil nemški kabaret. Cilj te umetniške oblike je satirizirati zgodovinske dogodke, učiti človečnosti in demonstrirati neumnost, tj. Arhiv kabareta.

Kabaret je imel osrednjo vlogo v razvoju avstrijskega gledališča in ponuja platformo za kritične razprave o družbenih in političnih vprašanjih. Zavzetost Resetaritsa na tem področju pomaga nadaljevati kulturno dediščino današnjega kabareta in opozarja na aktualna družbena vprašanja.