Kontroverzni Dinghoferjev simpozij: Zgodovinarji svarijo pred spoštovanjem antisemitov

Kontroverzni Dinghoferjev simpozij: Zgodovinarji svarijo pred spoštovanjem antisemitov

4. novembra 2025 so priprave na kontroverzni »Dinghoferjev simpozij 2025« v parlamentu v polnem teku. Na tisoče in tisoče zgodovinarjev, zlasti sodobnih, se je v odprtem pismu izreklo proti dogodku, ki ga organizira predsednik nacionalnega sveta Walter Rosenkranz (FPÖ). Njihov argument temelji na vprašljivem odlikovanju Franza Dinghoferja, politika, ki je bil razglašen za antisemita in nacionalsocialista in čigar delo je bilo v zgodovini kritično obravnavano.

Tema simpozija, ki bo predvidoma 11. novembra, je Cenzura in ideologizacija – svoboda v nevarnosti! Walter Rosenkranz bo imel uvodne besede, nato pa Martin Graf, predsednik inštituta Dinghofer. V okviru dogodka bosta podeljeni tako medalja Franza Dinghoferja kot medijska nagrada Dinghofer. Dinghofer, ki je živel od leta 1873 do 1956, je v svoji karieri opravljal visoke politične funkcije, med drugim župan Linza, član državnega sveta in podkancler.

Zgodovinarji in politični odzivi

Dinghoferjeva vloga, zlasti njegovo članstvo v NSDAP, se v javnem diskurzu ponovno ocenjuje. Zgodovinarji poudarjajo, da se je Dinghofer poskušal pridružiti NSDAP že leta 1940. Poleg tega se pojavljajo kritike, da je zgodovinsko dojemanje njegove vloge pri ustanovitvi republike pretirano. V preteklosti so ga opisovali kot pionirja Kristalne noči leta 1938 in holokavsta. Sodobni zgodovinar jasno poziva: "V parlamentu ne bi smelo biti prostora za posmrtno počastitev nacionalsocialista." Tega mnenja so tudi Zeleni, Lukas Hammer je vabilo označil za »sramotno«, temo simpozija pa ocenil kot napad na demokracijo.

Antisemitizem, v okviru katerega stoji Dinghoferjevo delo, je odločilno spremembo doživel v 19. stoletju, ko je izraz skoval Wilhelm Marr. Izraz je usmerjen proti Judom in se je razvil v svetovni fenomen. Hannah Arendt je leta 1941 pripomnila, da je edino varno mesto pred antisemitizmom Luna. Danes se antisemitizem ne izraža le v zgodovinskih perspektivah, ampak tudi v sodobnih oblikah, kot je kritičen odnos do Izraela, ki pogosto prikriva protijudovska čustva.

Kontekst antisemitizma

Ob tem so izpostavljeni izzivi, s katerimi se sooča današnja družba. Antisemitizem ni več samo vprašanje preteklosti, ampak se kaže tudi v aktualnih diskurzih in na internetu, kjer prihajajo na dan domnevne »teorije zarote« in stereotipi. Manjka pa globalno dosledna definicija antisemitizma, kar otežuje pregon. Delovna definicija EUMC iz leta 2005, ki jo je leta 2016 sprejela Mednarodna zveza za spomin na holokavst (IHRA), je priznana v številnih državah članicah in zagotavlja smernice za obravnavo tega vprašanja.

Čeprav na političnem parketu ni mogoče odmisliti polemik okrog Dinghoferjevega simpozija, ostaja razprava o zgodovinskem obračunu in dediščini antisemitizma v Evropi nujna. Prihodnji dnevi bodo pokazali, ali se omenjeni akterji lahko učijo iz preteklosti in odgovorno ravnajo v sedanjosti.