Grozote preteklosti: v Somersetu odkrili kanibalizem in poboje!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Arheologi so v Somersetu v Angliji odkrili dokaze o grozljivem kanibalizmu pred 4000 leti, ki je spremenil podobo bronaste dobe.

Archäologen entdecken in Somerset, England, Hinweise auf einen grausamen Kannibalismus vor 4.000 Jahren, der das Bild der Bronzezeit verändert.
Arheologi so v Somersetu v Angliji odkrili dokaze o grozljivem kanibalizmu pred 4000 leti, ki je spremenil podobo bronaste dobe.

Grozote preteklosti: v Somersetu odkrili kanibalizem in poboje!

Grozljiva odkritja iz bronaste dobe: kanibalizem v Britaniji?

Arheologi so odkrili šokantno resnico: pred skoraj 4000 leti se je v Somersetu v Angliji zgodil krvavi pokol, ki bi lahko na novo napisal človeško zgodovino. Odkriti so bili ostanki najmanj 37 posameznikov, vključno z moškimi, ženskami in otroki, ki kažejo jasne znake nasilja in kanibalizma.

Najdišče, ki so ga odkrili pred 50 leti, vsebuje človeške ostanke z vrezninami in ugrizi. Ti grozljivi namigi kažejo na nasilne množične poboje in šokantno prakso antropofagije – ciljno ubijanje in uživanje človeškega mesa.

Kaj je bilo odkrito?

V enem trenutna študija Znanstveniki so pregledali okoli 3000 razdrobljenih kosti, ki so jih speleologi v Charterhouse Warren našli v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ti ostanki, ki so desetletja ostali neopaženi, prihajajo iz skupnosti, ki je bila izbrisana v enem samem uničujočem incidentu.

Kosti so bile najdene v 15 metrov globokem apnenčastem jašku in imajo številne vreznine. Nekatere lobanje so zdrobljene in obstajajo znaki obglavljenja in ekstrakcije kostnega mozga. Posebno strašljive so sledi človeških ugrizov, ki kažejo na kanibalizem.

Zakaj so bili ti ljudje ubiti?

Zdi se, da nasilje ne izhaja iz lakote ali pomanjkanja virov. Poleg človeških ostankov so bile najdene tudi kosti goveda, kar kaže na zadostno preskrbljenost s hrano. V tem obdobju ni dokazov o tekmovanju za vire ali podnebnih spremembah. Poškodbe kažejo, da so žrtve presenetili in namerno ubili.

Rick J Schulting, glavni avtor študije, pojasnjuje, da lahko takšne arheološke najdbe razširijo naše razumevanje človeškega nasilja v preteklosti in sedanjosti. Skrajno brutalnost bi lahko sprožila tatvina ali družbeni konflikti, ki so prerasli v smrtonosna dejanja maščevanja.

"To ekstremno nasilje verjetno ni bil osamljen incident," pravi Schulting. "Družine žrtev so morda zahtevale maščevanje, kar je vodilo v krog nasilja." To nakazuje, da pri kanibalizmu ni šlo le za hranjenje, temveč za namerno dehumanizacijo žrtev.

Študija predstavlja sliko bolj zapletene in mračne bronastodobne družbe v Veliki Britaniji, ki je veljala za razmeroma mirno. »Včasih lahko ena sama stran spremeni naše dojemanje,« pravi Schulting.

Bronasta doba, ki je trajala od približno 2500 do 800 pr. Obdobje je trajalo do leta 2000 pr. n. št., zanj so bili značilni napredki v predelavi kovin, kmetijstvu in trgovini. Toda odkritje kaže, da so bile skupnosti sposobne tudi obsežnega nasilja, morda zaradi družbenih konfliktov ali izbruhov bolezni.

Ostanki dveh otrok kažejo na okužbo s kugo, kar nakazuje, da bi bolezen lahko povečala napetosti.

Zgodovinsko gledano so bila poročila o kanibalizmu, vendar ne kot splošno razširjena norma. V Evropi so dokaze o kanibalizmu našli na manj kot 10 odstotkih arheoloških najdišč, ki so pogosto povezana s posebnimi obredi ali situacijami preživetja.

Odkritje v Somersetu meče novo luč na temne plati človeške zgodovine in nas izziva, da ponovno razmislimo o kompleksnosti bronaste dobe in človeške narave.