Trump pred srečanjem s Putinom zahteva jamstvo za mir – kaj zdaj z Ukrajino?

Trump pred srečanjem s Putinom zahteva jamstvo za mir – kaj zdaj z Ukrajino?

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil željo, da se ne bi srečal s šefom Kremlja Vladimirjem Putinom, dokler ne bo zagotovljen dogovor v ukrajinski vojni. Trump je dejal, da mora vedeti, da je dogovor mogoče doseči, preden se sestane z ruskim predsednikom. Prej predlagano srečanje je bilo preloženo za nedoločen čas, medtem ko je ameriška vlada Rusiji uvedla nove sankcije. Kot poroča oe24.at, so ti ukrepi temeljili na Putinovi nepripravljenosti, da konča agresijo proti Ukrajini.

Trump je bil razočaran nad potekom konflikta in je verjel v prejšnji mir v regiji. Zato je kljub ameriškim sankcijam in odpovedi srečanja med Trumpom in Putinom dialog pomembnejši kot kdaj koli prej. Ruski posebni odposlanec Kiril Dmitrijev je nedavno dejal, da so Rusija, ZDA in Ukrajina blizu diplomatske rešitve. Njegov obisk v ZDA, ki je bil načrtovan že nekaj časa, temelji na predpostavki, da je treba pogovore nadaljevati, tudi če sankcije in politične napetosti ostanejo, saj sueddeutsche.de dodaja.

Diplomatska prizadevanja in pogoji

Dmitrijev je pohvalil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega za njegovo pripravljenost sprejeti trenutno frontno črto kot osnovo za mirovna pogajanja. Trump je predlagal zamrznitev trenutne frontne črte, kar je Zelenskyj že podprl v ustrezni izjavi. Vendar pa Dmitriev poudarja, da Trump ne bi smel pritiskati na Rusijo, da bi dosegla pogajalske rezultate. Da bi dosegli končno rešitev, je ruski posebni odposlanec izjavil, da Rusija ni zainteresirana le za začasno prekinitev ognja, temveč za trajno mirovno rešitev.

ZDA in Evropa podpirata stališče Ukrajine, ki si prizadeva za vrnitev ozemelj, ki jih je okupirala Rusija, in dolgoročno članstvo v Natu. Obenem Rusija zahteva priznanje priključenih ozemelj in zavrnitev vstopa Ukrajine v Nato. Zaradi teh različnih zahtev so pogajanja zapletena, kot ugotavlja tagesschau.de. Rusija ostaja neomajna in zavrača ozemeljske koncesije, kar predstavlja resen izziv za mirovna pogajanja.

Vloga mednarodne skupnosti

Ukrajina želi biti neposredno vključena v mirovna pogajanja in vztraja, da je treba zagotoviti njeno državno suverenost. Pogajanja kažejo na nestrinjanje znotraj EU glede vojaške podpore Ukrajini, ki je poudarjeno z željo po besedah ​​v pogajanjih. Poseben vrh EU je že načrtovan za 6. marec, da bi razjasnili odprta vprašanja o podpori Ukrajini in evropski varnosti.

Na splošno so razmere v ukrajinski vojni še vedno napete, prihajajoči politični dogodki in diplomatska prizadevanja pa bodo ključnega pomena pri ugotavljanju, ali je mogoče doseči trajen mir.