Evropa v središču pozornosti: Stocker razpravlja o varnosti in migracijah v Tirani

Evropa v središču pozornosti: Stocker razpravlja o varnosti in migracijah v Tirani

Šesti vrh Evropske politične skupnosti (EPG) bo potekal 15. maja 2025 v Tirani v Albaniji. Srečanja se udeležuje 47 predsednikov držav in vlad iz evropskih držav, med njimi tudi avstrijski kancler Christian Stocker (ÖVP). EPG, ki je bil ustanovljen oktobra 2022 v Pragi na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, se je uveljavil kot platforma za skupno reševanje evropskih izzivov. Ključna vprašanja na dnevnem redu tega vrha so varnost Evrope v kontekstu ruske agresije proti Ukrajini, konkurenčnost in migracije.

Predsednik Sveta António Costa bo prisoten kot ključni predstavnik Evropske unije, medtem ko bo albanski premier Edi Rama sopredsedoval vrhu. Posebej omembe vredno je, da sta Rusija in Belorusija izključeni iz dogodka, kar poudarja politično usmerjenost EPG.

Tematski fokusi in dvostranske razprave

Posvetovanja se bodo intenzivno osredotočala na varnost Evrope, zlasti glede na nenehne izzive, ki jih prinaša vojna v Ukrajini. Poleg te osrednje teme so obravnavani tudi konkurenčnost in migracijski tokovi v Evropi. Za kanclerja Stockerja so predvideni tudi dvostranski pogovori z različnimi voditelji držav, med drugim z Edijem Ramo (Albanija), Jakovom Milatovićem (Črna gora), Aleksandrom Vučićem (Srbija), Nikolom Pašinjanom (Armenija) in Vjoso Osmani-Sadriu (Kosovo).

Na prejšnjem vrhu junija 2023 v Kišinjevu v Moldaviji se je sestalo skoraj 50 voditeljev držav in vlad, da bi oblikovali jasno fronto proti ruski agresivni vojni. Ob tej priložnosti so plapolale evropske zastave skupaj z zastavami Republike Moldavije, ki je proevropska. Dogodek je bil blizu ukrajinske meje in je odražal geopolitične napetosti v regiji.

Migracijska in azilna politika v Evropi

Osrednje vprašanje, ki bi lahko imelo vlogo tudi na prihajajočem vrhu, so migracije. Države EU so trenutno zelo razdeljene v odzivih na migracije in azil. Medtem ko južnoevropske države, kot sta Grčija in Italija, pozivajo k pravičnejši porazdelitvi migrantov, se vzhodnoevropske države, kot sta Poljska in Madžarska, zanašajo na izolacijo in odrivanje, ki krši zakonodajo EU in Ženevsko konvencijo o beguncih. Odrivanje je nasilno potiskanje migrantov, ki iščejo zaščito na zunanjih mejah EU.

Porast migrantov iz Afganistana od prihoda talibanov na oblast poleti 2021 je to razpravo še dodatno spodbudil. V zadnjih letih je vse več tudi pripravljenosti, da se izoliramo, hkrati pa bi se EU morala osredotočiti na človekove pravice in prošnje za azil. Obravnava beguncev prav tako kaže na neenako obravnavo: medtem ko so ukrajinski vojni begunci večinoma sprejeti solidarno, so migranti iz drugih kriznih območij pogosto izpostavljeni ostrim ukrepom.

Prihajajoči vrh v Tirani ne bo le prispeval k razpravi o vprašanjih varnostne politike, temveč bi lahko dal tudi odločilen zagon evropski migracijski politiki, ki bi se morala osredotočiti tako na humanitarne kot varnostne vidike. Nasprotje med političnimi stališči bi težko bilo bolj jasno in zahteva nujne rešitve na evropski ravni.