Postopek primanjkljaja EU: Kako o tem v resnici razmišljajo Avstrijci!

Postopek primanjkljaja EU: Kako o tem v resnici razmišljajo Avstrijci!

28. marca 2025 bo MTV-jeva oddaja “Aktuell: Die Woche” z voditeljem Meinradom Knappom, političnim svetovalcem Thomasom Hoferjem in anketarjem Petrom Hajekom predstavila raziskavo o odnosu avstrijskega prebivalstva do morebitnega postopka za primanjkljaj EU. Raziskava, ki je bila izvedena od 24. do 27. marca in je zajela 500 volilnih upravičencev Avstrije, kaže, da je prebivalstvo do tega vprašanja v veliki meri brezbrižno. Glede na rezultate ankete OTS 20 % vprašanih pozdravlja primanjkljajni postopek EU, 28 % pa ga zavrača. Poleg tega se 24 % meni, da tema ni pomembna, 28 % pa ne ve ali ne posreduje nobenih informacij.

Podpora in zavračanje deficitarnega postopka je še posebej vidna glede na skupino volivcev. 36 % volivcev Zelenih podpira morebitni postopek, medtem ko volivcev ÖVP in SPÖ to podpira le 30 %. Po drugi strani pa 43 % volivcev FPÖ zavrača postopek primanjkljaja, kar kaže na zaskrbljenost glede morebitnega paternalizma EU.

Izogibanje postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem

Avstrija je po srečanju finančnega ministra Gunterja Mayrja in evropskega komisarja Valdisa Dombrovskisa uspešno preprečila postopek EU za primanjkljaj. Povratne informacije Evropske komisije so potrdile, da lahko ukrepi, ki jih je predstavila Avstrija, leta 2025 zmanjšajo primanjkljaj pod 3 %. BMF poročali, bi lahko ohranili suverenost avstrijske proračunske politike. To pomeni, da Avstrije vsakih šest mesecev ne revidirata Evropska centralna banka in Evropska komisija.

Preprečevanje postopka primanjkljaja ima za Avstrijo pozitivne finančne posledice, med drugim nižje stroške obresti na finančnih trgih, kar omogoča lažje najemanje posojil pod ugodnejšimi pogoji. Ti dogodki so še posebej pomembni, ker je Fitch poslabšal obete za Avstrijo zaradi grožnje postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Z zavrnitvijo postopka pa ima Avstrija možnost nadaljevati poslovanje pod ugodnimi pogoji.

Izziv fiskalne politike

Vendar se Avstrija še naprej spopada z izzivom izpolnjevanja maastrichtskih meril iz Pakta stabilnosti in rasti (SGP). Pakt stabilnosti in rasti, sklenjen leta 1997 in prenovljen leta 2023, določa, da proračunski primanjkljaj ne sme preseči 3 % bruto domačega proizvoda (BDP). Trenutni podatki kažejo, da Avstrija pričakuje 3,7-odstotno novo zadolžitev v letu 2024 in 4,1-odstotno v letu 2025, pri čemer bo delež dolga okoli 80-odstoten. ekspresno.

Prihodnja vlada bo imela nalogo pregledati konkretne ukrepe za uresničitev sprejetega paketa ukrepov in zagotoviti, da bo Avstrija do konca leta predložila proračunski načrt. Odločitev o morebitnem primanjkljajnem postopku bo sprejeta šele januarja na zasedanju gospodarskih in finančnih ministrov in jasno je, da bi lahko brez primanjkljajnih postopkov konsolidacijske zahteve presegle 20 milijard evrov.

Koalicijska pogajanja med ÖVP, SPÖ in NEOS dokazujejo, da ima vprašanje deficitarnih postopkov tudi pomembno vlogo v avstrijski politični agendi. Dogovor o varčevanju in ukrepih je ključen za obvladovanje izzivov finančne politike in s tem krepitev proračunske sposobnosti za ukrepanje države.