100 dni vlade: napredek za kmete ali zastoj v Avstriji?
Več kot 100 dni vlade v Avstriji: v ospredju napredek, izzivi za kmete in zunanjepolitične ambicije.

100 dni vlade: napredek za kmete ali zastoj v Avstriji?
6. junija 2025 se bo Avstrija ozrla nazaj na več kot 100 dni novo oblikovane vlade. Pomembni igralci v vladni koaliciji so Elisabeth Stocker (ÖVP), Andreas Babler (SPÖ) in Beate Meinl-Reisinger (NEOS). Vlada si je zadala visoke cilje: prebivalcem obljublja napredek, preglednost in reforme. Ostaja pa vprašanje, ali bodo te obljube dejansko povzročile spremembe za državljane in družbo. Kritiki se bojijo, da kljub napovedim manjka konkretnih ukrepov.
Razmere so še posebej težke za lokalne kmete. Soočajo se s številnimi težavami, ki ogrožajo njihov obstoj. Visoke cene energije, vse večji okoljski predpisi, cenejši uvoz iz Ukrajine in vse večji vpliv nevladnih organizacij postavljajo kmete pod pritisk. Mnogi med njimi se borijo za preživetje, kar ima tudi politične razsežnosti: propad podeželskega srednjega razreda bi lahko imel daljnosežne posledice za podeželsko družbo.
Politika EU in trajnost v središču
Na evropski ravni je EU izdala celovite standarde varstva okolja v obliki uredb in direktiv. Izvajanje teh uredb je obvezno za vse države članice. Cilj je zagotoviti minimalne standarde varstva okolja in preprečiti »okoljski damping«. Osrednja točka politike EU je skupna kmetijska politika (SKP), katere namen je podpora kmetom, zagotavljanje stabilne oskrbe s hrano in boj proti podnebni krizi. V tem kontekstu je bilo odločeno, da se do leta 2030 zmanjšajo emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi z letom 1990, kar je del strategije EU za podnebno nevtralnost do leta 2050, so sporočili z zveznega kanclerja.
Avstrijska vlada želi do leta 2040 doseči podnebno nevtralnost, da bi izpolnila zahteve EU. Ta cilj je zasidran v zveznem ustavnem zakonu in je podprt z Zakonom o varstvu podnebja (KSG), ki obstaja od leta 2011. Avstrija sledi „načelu dveh stebrov“, ki vključuje varstvo podnebja in prilagajanje podnebnim spremembam.
Same podnebne spremembe so v Avstriji že jasno vidne: vidni znaki so dvig povprečne letne temperature za skoraj dve stopinji Celzija od leta 1980, več vročih dni in krajša dolžina snežne odeje. Po mnenju Medvladnega odbora za podnebne spremembe je ta razvoj zaskrbljujoč in potrebni so ukrepi za dosego mednarodno veljavnih podnebnih ciljev. Cilj je dolgoročno omejiti dvig globalne temperature.
Avstrijske ambicije v Varnostnem svetu ZN
V drugem političnem prizadevanju si Avstrija prizadeva za sedež v Varnostnem svetu ZN. NEOS je to označil za zunanjepolitični mejnik, medtem ko kritiki pobudo vidijo kot zapravljanje davkoplačevalskega denarja. Načrtovani sedež v varnostnem svetu odpira vprašanja o dejanskih koristih in vplivu za Avstrijo. Takšna poteza pa bi lahko okrepila mednarodno vlogo države in zahtevala široko politično podporo.
Avstrija se sooča z izzivom povezovanja svojih notranjepolitičnih obljub z zunanjimi zahtevami EU in globalnimi podnebnimi cilji. V prihodnjih mesecih bo ključnega pomena, ali bo vlada uspela uspešno združiti ta kompleksna vprašanja in obvladati izzive, s katerimi se soočajo lokalni kmetje in prebivalstvo kot celota.