Trump sreča ICC! Sankcije proti sodnicam zaradi preiskav

Trump sreča ICC! Sankcije proti sodnicam zaradi preiskav

5. junija 2025 je ameriška vlada pod predsednikom Donaldom Trumpom uvedla sankcije proti štirim sodnikom Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Ta odločitev je bila sprejeta med preiskavami, ki jih je Mednarodno kazensko sodišče sprožilo proti ameriškim vojakom v Afganistanu in proti visokim izraelskim politikom. Sankcije vključujejo zamrznitev sredstev in prepoved poslovanja ameriškim državljanom in ameriškim podjetjem s prizadetimi sodniki.

Posebej sankcionirane sodnice so Solomy Balungi Bossa iz Ugande, Luz del Carmen Ibáñez Carranza iz Peruja, Reine Alapini-Gansou iz Benina in Beti Hohler iz Slovenije. Vodilni ameriški politiki, vključno z državnim sekretarjem Marcom Rubiom, so podprli sankcije in pozivajo k koncu postopka MKS proti ZDA in Izraelu. Predsednik Trump je svojo potezo utemeljil s trditvijo, da sodišče zlorablja svojo podeljeno moč z izdajanjem neutemeljenih nalogov za aretacijo.

Ozadje sankcij

Mednarodno kazensko sodišče, ki je od leta 2002 odgovorno za pregon najhujših kaznivih dejanj, vključno z genocidom in vojnimi zločini, je novembra 2024 izdalo naloge za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta. Vendar pa Trump izraža resno zaskrbljenost glede pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča in tekočih preiskav proti ameriškemu osebju.

Poleg sankcij proti sodnikom Trump svoje stroge ukrepe utemeljuje tudi z nalogi za aretacijo, ki so bili predhodno izdani proti Netanjahuju in jih vidi kot politično motivirane in nemoralne. Kritiki, med njimi tudi predsednik Sveta EU António Costa, opozarjajo, da bi te sankcije lahko ogrozile neodvisnost Mednarodnega kazenskega sodišča.

Politične reakcije

Odzivi na sankcije so deljeni. Medtem ko je izraelski zunanji minister Gideon Saar pozdravil ameriške ukrepe in kritiziral delovanje sodišča, so evropski politiki izrazili zaskrbljenost. Poudarjeno je, da bi bila Nemčija kot država pogodbenica Mednarodnega kazenskega sodišča teoretično dolžna izvršiti nalog za prijetje Netanjahuja, če bi ta obiskal Zvezno republiko.

Zadnje sankcije sledijo isti politični usmeritvi, ki jo je Trump ubral v svojem prvem mandatu. Sankcije, ki jih je takrat uvedel proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču, je leta 2021 odpravil njegov naslednik Joe Biden. Lani je predlog zakona o sankcioniranju Mednarodnega kazenskega sodišča v ameriškem kongresu propadel, kar dodatno ponazarja zapletene politične in pravne zaplete okoli sodišča.

Če povzamemo, trenutni primer kaže, kako napet je odnos med ZDA in Mednarodnim kazenskim sodiščem, zlasti v zvezi z njihovimi postopki proti ameriškim državljanom in tesnim zaveznikom, kot je Izrael. Mednarodno kazensko sodišče ostaja kontroverzna tema v mednarodni sodni praksi, pri čemer imajo posebno vlogo kot države nepogodbenice ZDA, Izrael in Rusija.