Kaiser poziva k jasnosti: zaščitite človekove pravice v digitalni preobrazbi!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Kaiser poudarja pomen EKČP v digitalni dobi in poziva h konstruktivni razpravi o človekovih pravicah in migracijah.

Kaiser betont die Relevanz der EMRK im digitalen Zeitalter und fordert eine konstruktive Debatte über Menschenrechte und Migration.
Kaiser poudarja pomen EKČP v digitalni dobi in poziva h konstruktivni razpravi o človekovih pravicah in migracijah.

Kaiser poziva k jasnosti: zaščitite človekove pravice v digitalni preobrazbi!

V nedavnem članku je avstrijski zvezni minister za notranje zadeve Gerhard Kaiser podal jasno izjavo o Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP). Pod naslovom »Evropska konvencija o človekovih pravicah – temelj, ki ga ne smemo razbiti, temveč ohraniti trdnega« navaja, da EKČP ostaja nespremenjena in je ni mogoče dvomiti. Njegov cilj je objektivno obravnavati vprašanje človekovih pravic, zlasti v kontekstu migracij, digitalizacije in vse večje uporabe umetne inteligence (AI).

Kaiser svari pred ideološkim taboriščnim razmišljanjem v razpravah o migracijski politiki. Nove izzive vidi predvsem v zaščiti otrok in mladostnikov pred ekstremističnimi vsebinami na internetu. Minister poudarja pomen razumevanja človekovih pravic kot dinamičnega varstvenega sistema, ki je namenjen zagotavljanju dostojnega in varnega življenja. Poudarja, da bi se morala EKČP še naprej razvijati, da bi ohranila svoj visok status tudi v prihodnje.

Tehnološki vpliv na migracije

V kontekstu migracij je digitalizacija osrednja točka, kot aktualno poročilo iz Amnesty International kaže. Poročilo z naslovom »Zaščita pravic beguncev in migrantov v digitalni dobi« obravnava uporabo digitalnih tehnologij v sektorju azila in migracij v EU, Veliki Britaniji in ZDA. Primer tega je zračni nadzor v realnem času v osrednjem Sredozemlju za prepoznavanje čolnov z ljudmi, ki iščejo zaščito in sodelovanje z libijskimi oblastmi, kar vodi do repatriacije migrantov.

Vse pogostejši nadzor prosilcev za azil, kot je na primer preiskava njihovih mobilnih telefonov s strani evropskih držav, je naletel na ostre kritike. Lena Rohrbach iz Amnesty International trdi, da nove tehnologije ne bi smele povzročiti kršitev človekovih pravic. Zlasti "prepoznavanje čustev", ki temelji na umetni inteligenci, je zaskrbljujoče, ker ima lahko diskriminatorne učinke in je netočno.

Napake v azilnem postopku in vprašanja varstva podatkov

Dodatno tematsko Amnesty Digital povečana uporaba algoritmov in umetne inteligence v azilnem pravu. Te tehnologije se uporabljajo za napovedovanje migracijskih gibanj ali preučevanje prošenj za azil. Prosilci za azil morajo pogosto razkriti svoje podatke, ne da bi imeli nadzor nad njihovo uporabo, kar krši informacijsko samoodločbo. V Nemčiji obstaja avtomatizirana uporaba prepoznavanja jezika in narečij, obstajajo pa tudi posebni izzivi glede sorazmernosti ukrepov, kot je februarja 2023 objavilo zvezno upravno sodišče.

Vedno večja uporaba sistemov umetne inteligence v postopkih odločanja o azilu predstavlja tveganje. Napačne odločitve lahko privedejo do neupravičenih deportacij, zaradi česar so pravice prosilcev za azil zelo ogrožene. Kaiser zato poziva h konstruktivni razpravi o človekovih pravicah in migracijah brez populističnih teženj. Poudarja, da je treba dolgoročno zagotoviti človekove pravice in zagotoviti, da tehnološki razvoj ne bo škodoval človekovemu dostojanstvu in varnosti.

Soočenje digitalnih tehnologij in človekovih pravic izziva družbo, da najde ravnovesje med varnostjo in zaščito pravic migrantov. Videti je treba, kako se bodo zakonodajalci in organizacije odzvali na ta dinamičen razvoj in kako bo potekala razprava o EKČP in njeni pomembnosti za prihodnost.