Odkritje nacističnih vzorcev tkiv na Dunaju: Razkrite tragične usode otrok

Odkritje nacističnih vzorcev tkiv na Dunaju: Razkrite tragične usode otrok

V okviru raziskovalnega projekta na MedUni na Dunaju o zgodovini raziskovanja možganov v času nacionalsocializma so odkrili ostanke vzorcev tkiv žrtev nacistične »evtanazije«. Do teh ugotovitev je prišlo med digitalnim indeksiranjem zgodovinske zbirke Oddelka za nevropatologijo in nevrokemijo. Identificirani vzorci tkiv vključujejo mikroskopske reze in vzorce v parafinu, ki izvirajo iz skupno devetih otrok, od katerih jih je bilo šest ubitih v dunajski ustanovi za »evtanazijo otrok« Am Spiegelgrund in trije v brandenburški ustanovi Görden. Leta 2002 so na dunajskem osrednjem pokopališču pokopali človeške ostanke nacističnih žrtev, leta 2003 pa so jih pokopali v Gördnu.

Rektor MedUni na Dunaju Markus Müller poudarja pomen etičnih načel v medicini. Glede na zgodovinska bremena se univerza aktivno zavzema za soočanje s preteklostjo. Romana Höftberger poudarja, da se je treba učiti iz preteklosti in se dosledno boriti proti neetičnim ravnanjem v medicini. Herwig Czech vidi odkritje vzorcev tkiv v širšem znanstveno-zgodovinskem kontekstu raziskovanja človeških ostankov iz kontekstov nacistične krivice.

Kontekst nacističnega raziskovanja možganov

V letih 1940 do 1945 so ustanove, kot je Inštitut Kaiser Wilhelm za raziskave možganov v Berlinu, izvedle obsežno raziskavo možganov žrtev množičnih umorov duševno bolnih in duševno prizadetih ljudi. V tem času so pregledali približno 700 možganov. Sistematično ustvarjanje raziskovalnega načrta je bilo legitimirano z uradnim pismom Adolfa Hitlerja Karlu Brandtu in Philippu Bouhlerju z dne 1. septembra 1939. V okviru tako imenovane »Akcije T4« je bilo od januarja 1940 do avgusta 1941 s plinom ubitih okoli 70.000 psihiatričnih bolnikov.

Ocenjuje se, da je skupaj umrlo približno 185.000 psihiatričnih bolnikov, poleg tega pa je bilo dodanih še 80.000 smrti v poljskih, sovjetskih in francoskih ustanovah, s čimer se je število smrti povzpelo na več kot 260.000. Ideja za "evtanazijo" je bila uničenje kronično bolnih in invalidnih bolnikov, da bi prestrukturirali institucionalno psihiatrijo, podprto z evgenično ideologijo, ki je vključevala sterilizacije za izkoreninjenje genetskih napak.

Znanstveni zapleti

Vpletenost Inštituta Kaiser Wilhelm v "evtanazijo" je nesporna. Pod vodstvom profesorja Huga Spatza od leta 1937 se je težišče raziskav premaknilo na obolele možgane. Tesne povezave med KWI in državnim inštitutom Brandenburg-Görden so bile ključ do izvajanja zdravstvenih zločinov. Julius Hallervorden, izjemen znanstvenik tistega časa, je pridobival možgane žrtev »evtanazije«, tudi otrok. Do leta 1944 je bilo pregledanih skupno 1.179 možganov, od katerih jih je 707 verjetno prišlo od žrtev "evtanazije". Kljub koncu teh množičnih pobojev so se raziskave nadaljevale v podobnem duhu in grozljiva zgodba še danes sproža etična vprašanja.

Z odkritjem vzorcev tkiv na Dunaju je MedUni Dunaj znova v središču preučevanja nacionalsocialistične preteklosti in njenega vpliva na današnjo medicinsko etiko.