AfD kljub izgubi moči postane močna sila v Nemčiji
Po volitvah v Nemčiji je AfD postala druga najmočnejša sila. Kljub njenim ekstremističnim stališčem ostaja njena vloga v politiki kontroverzna. Kaj to pomeni za prihodnost?
AfD kljub izgubi moči postane močna sila v Nemčiji
Nemški politični sistem je zasnovan tako, da izključuje skrajneže. Toda država se sooča z novo politično realnostjo, ki se je premaknila v desno. Nekdanja avtsajderska stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je zdaj trdno zasidrana v nemški politični strukturi.
Volilni rezultati in politične spremembe
Prevladujoče konservativne stranke so, kot so napovedovale ankete, na nedeljskih volitvah dobile največji delež glasov in bodo poskušale sestaviti naslednjo vlado, medtem ko je AfD pristala na drugem mestu. Toda to drugo mesto je izjemen rezultat za stranko, ki bo kljub temu, da verjetno ne bo dobila funkcije, pridobila vpliv.
AfD je podvojila podporo od zadnjih volitev leta 2021, kjer je prejela 10,3 % glasov. Zdaj je prva desničarska skrajna stranka v zgodovini Zvezne republike Nemčije, ki je dosegla tako široko javno podporo in je tudi znatno povečala svoj delež sedežev v bundestagu.
Regionalne prednosti in podpora
Posebno veliko volivcev je AfD uspelo pridobiti v Vzhodni Nemčiji, kjer je imela že dolgo trdnjavo. Precejšnjo podporo pa je AfD našla tudi na zahodu države, na primer v industrijski trdnjavi Gelsenkirchnu, ki se spopada s stagnacijo gospodarstva in visoko brezposelnostjo, ter v Kaiserslauternu, ki ga obkroža več ameriških vojaških oporišč.
"Še nikoli nismo bili tako močni - smo druga največja sila," je dejala sopredsedujoča AfD Alice Weidel v svojem nagovoru množici v Berlinu po objavi rezultatov izhodne ankete v nedeljo zvečer.
Politične reakcije in izzivi
Razpoloženje na volilnem shodu AfD v Berlinu je bilo evforično, ko so se na zaslonih pojavili prvi rezultati in so ljudje vzklikali z nemškimi zastavami. Vodja CDU Friedrich Merz, ki naj bi postal naslednji nemški kancler, je razglasil zmago in kritiziral ameriško posredovanje v volilni kampanji, v kateri so visoki člani Trumpove administracije podprli AfD.
"Te intervencije niso nič manj dramatične in navsezadnje nezaslišane od intervencij, ki smo jih videli iz Moskve," je dejal Merz. AfD je bila ustanovljena leta 2013 kot odziv na evropsko finančno politiko in je bila dolgo zasidrana na obrobju nemške politike, v državi, ki jo je zaznamovala nacistična preteklost. Na skrajne desničarske stranke so vedno gledali previdno.
Prelomnica v nemški politiki
AfD si je lahko leta 2017 prvič zagotovila sedeže v bundestagu, vendar se je dolgo borila za prepoznavnost v tradicionalnih medijih zaradi svoje toge protimigrantske in protiislamske retorike. Na teh volitvah je stranka prvič predlagala kandidata za kanclerja.
AfD poziva k "remigraciji" - množičnemu izgonu migrantov. To kontroverzno politiko pogosto primerjajo z nacističnim obdobjem. Stranko nemške oblasti uradno sumijo desničarskega ekstremizma, deli njenih struktur pa so pod nadzorom.
Politična razprava in strateške usmeritve
A zdi se, da se je vse to spremenilo. AfD je zdaj največja opozicijska stranka v Nemčiji, zaradi česar je resen politični igralec, ki ga ni mogoče prezreti. V veliki meri je prevladoval v razpravi v Nemčiji in prisilil tradicionalne tekmece, da storijo več, da bi obdržali volivce.
Vzpon AfD se odraža tudi v drugih evropskih državah, kjer je skrajna desnica pridobila vpliv. Na Nizozemskem, v Franciji ali Avstriji takšnih strank ni več mogoče zlahka zavreči kot politične avtsajderje, če so dobile pomembne deleže glasov ali celo vladajo državi v Italiji.
Pritisk na etablirane stranke
Pomemben glas v parlamentu pomeni, da lahko AfD "izvrši pritisk na glavne stranke z močnejšega položaja," je pojasnila Gemma Loomes, predavateljica primerjalne politike na univerzi Keele. "Povečanje podpore bo stranko spodbudilo, da bo morda celo bolj agresivno govorila o zadevah, ki so zanjo najpomembnejše, a jih večje stranke nerade obravnavajo," je dodala.
To sproža vprašanje: ali lahko tako imenovani "sistem gasilskih brigad" - neuradni dogovor med uveljavljenimi strankami v Nemčiji, da bi AfD preprečili oblast - ostane v veljavi?
Obeti za prihodnost in volilni cilji
V izkazovanju samozavesti je vodja mladinske organizacije AfD, "Junge Alternative" (JA), na volilni večer za CNN povedal, da je "prepričan", da gasilskega sistema po nedeljo ne bo več. Merzova kontroverzna odločitev, da januarja s pomočjo AfD sprejme zakon o priseljevanju, bi lahko bila zgodnji znak, kako namerava nadaljevati na svojem kanclerskem položaju.
Politične napovedi kažejo, da so se politiki AfD že zazrli v prihodnje volitve leta 2029, ko so prepričani, da gasilskega sistema ne bo več. "Prepričan sem, da se bo ta tako imenovani 'gasilski sistem' končal po teh volitvah," je v nedeljo zvečer dejal Hannes Gnauck, predsednik JA. "Po Friedrichu Merzu bo CDU in ta CDU bo morala sodelovati z AfD."
Politična tveganja in negotovosti za CDU
Merz se zdaj sooča s tanko črto, ko poskuša sestaviti novo vlado in začrtati novo pot za CDU. CDU je bila ves čas prisotna v povojnem obdobju in je imela osrednjo vlogo pri ponovni združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije. A hkrati se je od njene zadnje vladavine vse spremenilo.
Merz je obljubil, da bo stranko popeljal nazaj k njenim bolj konservativnim koreninam, da bi se zoperstavil AfD. Vendar ta preobrat prinaša tveganja. To bi lahko okrepilo AfD, medtem ko bi CDU osamila svoje levosredinsko volilno telo. Po mnenju Loomesa je ta odločitev "polna nevarnosti".
"AfD se je postavila kot edina stranka, ki je pripravljena govoriti o priseljevanju in zahtevati radikalne ukrepe za rešitev zaznanega problema," je dejala. "Če se CDU pozicionira na tem področju, obstaja tveganje, da bo dojeta kot manj avtentična različica AfD."
Nova vlada pod vodstvom Merza bo verjetno vključevala tudi drugo veliko levosredinsko stranko, Socialdemokrate (SPD), ki je vodila v prejšnji koaliciji in je bila v nedeljo tretja. Toda oblikovanje koalicije bi se lahko izkazalo za težavno, ker se stranki morda ne strinjata glede nekaterih ključnih vprašanj, zlasti glede zunanje politike.
Transatlantski odnosi in novi izzivi
Medtem ko je Nemčija na skrajne desničarske stranke dolgo gledala z odporom, kakršnega v drugih evropskih sosedah ni videti, nekateri Nemci menijo, da je prišel čas za razbijanje starih tabujev. Močna čezatlantska podpora AfD krepi to mnenje.
Tehnološki milijarder Elon Musk je spregovoril med presenetljivim nastopom ob predstavitvi volitev AfD januarja in dejal: "Preveč se osredotočamo na krivdo iz preteklosti in to moramo preseči." V govoru, ki je bil podoben stališčem AfD, je požel buren aplavz.
Medtem je ameriški podpredsednik JD Vance v ostrem govoru v Varnostnem svetu v Münchnu dejal, da v demokraciji "ni prostora za protipožarne sisteme", kar je jasno sklicevanje na AfD. Merz se bo prisiljen boriti s Trumpovo administracijo, ki hvali ključnega tekmeca in se zdi, da razkraja dolgoročne varnostne vezi med Evropo in ZDA.
Močan Berlin in združena Evropa se zdita pomembnejša kot kdaj koli prej. Celina išče vodstvo, medtem ko Trump pospešuje mirovna pogajanja o Ukrajini brez njegove vpletenosti. Za Merza je neodvisnost Evrope od ZDA glavna prioriteta. "Moj končni cilj bo čim hitreje okrepiti Evropo, tako da bomo lahko korak za korakom resnično dosegli neodvisnost od ZDA," je dejal med televizijskim panelom z drugimi voditelji strank v nedeljo zvečer.
Medtem ko se je politični mainstream v Nemčiji odvrnil od radikalne desničarske vlade, se Merzovi izzivi šele začenjajo.
Prispevek Nadine Schmidt, CNN