Varčevalni paket udaril po tistih z nizkimi dohodki: Neenakost ogroža našo družbo!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

21. maja 2025 Kleine Zeitung analizira, kako novi varčevalni paket prikrajša tiste z nižjimi dohodki. Izvedite več o učinkih.

Am 21.05.2025 analysiert die Kleine Zeitung, wie das neue Sparpaket untere Einkommen benachteiligt. Erfahren Sie mehr über die Auswirkungen.
21. maja 2025 Kleine Zeitung analizira, kako novi varčevalni paket prikrajša tiste z nižjimi dohodki. Izvedite več o učinkih.

Varčevalni paket udaril po tistih z nizkimi dohodki: Neenakost ogroža našo družbo!

Aktualno poročilo proračunske službe kaže, da varčevalni ukrepi, ki jih je sprejela zvezna vlada, še posebej močno obremenjujejo skupine z nižjimi dohodki. V skladu s tem najnižji dohodkovni decil prispeva osem odstotkov neto konsolidacijskega obsega, medtem ko najvišji decil prispeva 14 odstotkov. To neenakost se krepi z ukinitvijo podnebnega dodatka, ki razmeroma enako prizadene vse dohodkovne skupine, nesorazmerno pa obremeni gospodinjstva z nižjimi dohodki. To je pripeljalo do večjega relativnega znižanja dohodka najrevnejših gospodinjstev, ki so že tako v napetem gospodarskem položaju, kot poudarja Kleine Zeitung.

Učinki sedanje varčevalne politike so resni: za leto 2025 je napovedan povprečni upad dohodkov gospodinjstev za 0,8 odstotka. V najnižjem decilu naj bi se zmanjšal za 2,3 odstotka, v zgornjem pa le za 0,4 odstotka. Do leta 2029 bi se lahko to znižanje povečalo na 1,6 odstotka, pri čemer bodo še naprej najbolj prizadeti najrevnejši sloji.

Neenakost v porazdelitvi

Neenakost je zelo razširjen pojav, ki ga lahko opazimo ne le v Avstriji, ampak tudi v mednarodnem prostoru. Po podatkih Zvezne agencije za državljansko izobraževanje je spodnja polovica prebivalstva v Nemčiji odgovorna za manj kot 24 odstotkov celotnega bruto zasluženega dohodka, medtem ko je zgornjih deset odstotkov odgovornih za okoli 28 odstotkov dohodka in ima v lasti skoraj 60 odstotkov premoženja. To neenakost še povečujejo podedovano bogastvo in neenake izobraževalne možnosti.

Zlasti pandemija korone in posledice vojne v Ukrajini niso imele resnega negativnega vpliva na prihodke, kot je bilo prvotno pričakovano. Toda naraščajoča inflacija nesorazmerno bremeni revnejša gospodinjstva, kar še povečuje socialno vrzel. Stopnja revščine v Nemčiji je trenutno 17,8-odstotna, čeprav je mogoče opaziti podobne trende tudi v Avstriji, ki ogrožajo socialno stabilnost.

Politične reakcije in priporočila

Zeleni so kritizirali varčevalni paket zvezne vlade kot "antisocialni", pri čemer so bili močno prizadeti predvsem družine in samohranilci. Finančni minister Markus Marterbauer iz SPÖ vidi negativne distribucijske učinke ukrepov, opozarja pa na bolj pozitivne učinke drugih davčnih ukrepov. Napovedal je »Funds Task Force«, da bo ciljno ukrepal proti davčnim utajam in tako dosegel pravičnejšo razdelitev.

Pomemben dejavnik v boju proti socialni neenakosti so vladni ukrepi, kot so zvišanje najvišje davčne stopnje, zvišanje minimalne plače in uvedba davka na premoženje. To bi lahko pomagalo zmanjšati razlike med različnimi dohodkovnimi skupinami. Böcklerjevo poročilo prav tako vodi do naraščajočega Ginijevega koeficienta, ki je merilo dohodkovne neenakosti, in predlaga priporočila za ukrepanje za preprečevanje družbene dezintegracije.