Suche
Mein Konto
Zierfuß opozarja: Nevednost ogroža kohezijo in integracijo Dunaja!
Harald Zierfuß kritizira SPÖ zaradi ignoriranja migracijskih vprašanj. Dunaj se sooča z izzivi na področju integracije in azilne politike.
Zierfuß opozarja: Nevednost ogroža kohezijo in integracijo Dunaja!
Na Dunaju se zadnja leta vse bolj razgreva razprava o migracijah in integraciji. Glede na najnovejše podatke Avstrijskega integracijskega sklada (ÖIF) se zdi, da približno dvema tretjinama prebivalstva sobivanje z muslimani predstavlja težavo. O tem je spregovoril predsednik kluba Dunajske ljudske stranke Harald Zierfuß, ki je politiko župana SPÖ Michaela Ludwiga označil za ignoranco. Zierfuß se zavzema, da je treba resnične izzive pri migracijah in integraciji odkrito prepoznati, da ne bi ogrozili socialne kohezije, OTS.
Osrednja točka te razprave so šolske razmere na Dunaju. Več kot polovica tistih, ki začenjajo šolanje, ne razume pouka, kar kaže na jezikovne ovire, s katerimi se sooča veliko otrok migrantov. Po trenutnih podatkih ima v Avstriji 29,6 % mladih, mlajših od 19 let, že migrantsko ozadje. Na Dunaju je ta delež zaskrbljujočih 54,2 %. To predstavlja velik izziv za šole, zlasti v okrožjih, kot je Favoriten, kjer 72 % učencev govori nenemški jezik. Zaradi tega razvoja mora mestna uprava ponovno razmisliti o svoji integracijski politiki.
Študenti z migrantskim ozadjem
Številke kažejo, da je od 518.400 mladih na Dunaju približno tretjina rojena v tujini. Največja skupina so Sirci z 28.503, sledijo Ukrajinci in Nemci. V šolskem letu 2024/25 je javne šole na Dunaju obiskovalo približno 112.600 dijakov, od tega 41,2 % dijakov islamske vere. Za primerjavo, 34,5 % se je opredelilo za kristjane. Ta demografski razvoj ne predstavlja le izziva, ampak tudi priložnost za mesto, da spodbuja vključujočo družbo.
Zierfuß meni, da je nujno, da politično vodstvo mestne vlade SPÖ-Neos vodi integrativno politiko, ki se ne opira le na socialne ugodnosti, temveč postavlja tudi jasne zahteve za migrante. Integracijo je treba razumeti kot aktivno sodelovanje v družbenem življenju, ki vključuje tudi delo, jezikovno znanje in spoštovanje državnih zakonov. Kritizira dejstvo, da ljudje, ki se zavestno distancirajo od družbe, ne bi smeli imeti mesta na Dunaju.
V preteklosti je bilo letos že 13.000 deportacij, skupaj s prekinitvijo združitve družine in prvimi vrnitvami v Sirijo in Afganistan. Ti ukrepi naj bi sprožili spremembo trenda azilne politike. Glede na veliko število študentov z migrantskim ozadjem pa Dunaj potrebuje ukrepe za zagotovitev socialne kohezije in zagotavljanje, da bodo vsi študenti, ne glede na njihovo poreklo, prejeli najboljšo možno izobrazbo.
Pojav migracij po mnenju izobraževalnega strežnika vključuje tudi izzive integracijskega dela v izobraževalnem sistemu. Ukrepi, ki obravnavajo raznolike izobraževalne potrebe otrok migrantov, so zato bistveni za ustvarjanje vključujoče družbe. Bistveno je, da politika in družba sprejmeta potrebne ukrepe za spodbujanje pozitivne kulture vključevanja, da bi se soočili z izzivi prihodnosti, kot je predstavljeno v [Bildungsserver.de/bildungswesen-general/studien-und-statisticen-zu-migration-und-integration-942-de.html].