Schwarz opozarja: zdaj namesto varčevalnih ukrepov naložbe v zaščito podnebja!

Schwarz opozarja: zdaj namesto varčevalnih ukrepov naložbe v zaščito podnebja!

17. aprila 2025 je Jakob Schwarz, tiskovni predstavnik Zelenih za proračun in davke, opozoril na morebitne posledice lažnih varčevalnih ukrepov v luči nove napovedi ministrstva za finance o primanjkljaju. Ta napoveduje proračunski primanjkljaj v višini 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Po mnenju Schwarza je ključnega pomena ciljno usmerjena vlaganja v prihodnost, namesto da bi ogrozili varstvo podnebja in gospodarski razvoj. Povečanje primanjkljaja pripisujejo oslabljenemu gospodarstvu in strukturnim težavam, kot so visoke finance držav in občin. Zahteva, da vse lokalne oblasti prevzamejo odgovornost, saj zvezna vlada sama ne more rešiti težav.

Schwarz kritizira, da bi razmišljanja o varčevanju denarja pri naložbah v zaščito podnebja dodatno obremenila gospodarstvo in ogrozila energetski prehod. Naložbe v podnebju prijazno ogrevanje in podnebno nevtralno mobilnost bi lahko ne samo ustvarile nova delovna mesta, ampak tudi zmanjšale stroške energije in zmanjšale odvisnost od uvoza fosilnih goriv.

Pomanjkanje proračunske preglednosti

Osrednja točka Schwarzovega predloga je odprava podnebju škodljivih subvencij. Predvsem se razpravlja o ukinitvi ugodnosti za dizel in službena vozila, kar bi državi po njegovi oceni lahko prineslo več kot milijardo evrov letno. Poziva tudi k premisleku pri gradnji novih cest, saj gradnja novih kilometrov avtocest povzroča visoke stroške ter negativno vpliva na okolje in proračun.

The problems in the Austrian budget are not isolated. Trenutni podatki kažejo, da ima le sedem od 27 držav EU višjo stopnjo dolga glede na BDP kot Avstrija. Lani je proračunski primanjkljaj znašal 4,7 odstotka BDP - grozljivo presenečenje v primerjavi z napovedjo Evropske komisije, ki je znašala le 3,6 odstotka. Nekdanji finančni minister Magnus Brunner je pred volitvami v državni svet septembra 2024 napovedal, da bo primanjkljaj ostal pod maastrichtsko mejo treh odstotkov.

Javni dolg in poraba

Kritika ni brez osnove: državna poraba se je lani povečala za 8,8 odstotka, medtem ko je BDP padel za 1,2 odstotka. Davčni prihodki so se povečali za 4 odstotke, vendar ne v tolikšni meri, da bi lahko nadomestili povečanje porabe. Posledično se je državni dolg povečal z 78,5 odstotka BDP leta 2023 na 81,8 odstotka leta 2024.

Po poročilu Eurostata je javni primanjkljaj v območju evra leta 2023 dosegel 3,6 odstotka BDP, primanjkljaj pa so imele skoraj vse države članice zunaj Cipra, Danske, Irske in Portugalske. Schwarz zato poziva države in občine k večji preglednosti proračuna, vključno z mesečnimi poročili o izvrševanju proračuna, da bi v zgodnji fazi prepoznali neželen razvoj dogodkov.

Glede na porabo za zdravstvo v višini približno 46 milijard evrov v letu 2024, kar je 6,3 odstotka več kot prejšnje leto, in javnofinančni primanjkljaj v višini 22,5 milijarde evrov, je jasno, da je za soočanje z izzivi prihodnosti potrebna temeljita reforma.

Schwarzov poziv k spremembam in njegova kritika sedanje finančne politike bi lahko zagotovila podlago za potrebne razprave, saj se Avstrija sooča s perečimi finančnimi in okoljskimi izzivi v prihodnjih letih.