EU-arbitrara: Zakaj stojimo ob strani proti tihotapljenju mamil!

EU-arbitrara: Zakaj stojimo ob strani proti tihotapljenju mamil!

Na vrhu MCC v Budimpešti postane jasen politični neuspeh Evrope v migracijski krizi. Varnostni strokovnjaki poudarjajo, da ima EU celovite informacije o tihotapskih mrežah in poteh. Kriminolog Xavier Raufer pojasnjuje, da ima EU celotno sliko razmer in točno ve, kdaj se začnejo migrantske kolone. Kljub tem podatkom Raufer kritizira neukrepanje EU in se sprašuje, zakaj se ne ukrepa ciljno.

Raufer predlaga, da bi na libijskih plažah lahko delovala posebna enota, ki bi takoj odstranila čolne brez migrantov. Izraža razočaranje nad pasivnostjo Evrope in počasnim odločanjem institucij EU. Po Rauferjevih besedah ​​EU potrebuje leta za odločno ukrepanje, kriminalne združbe pa nenehno prilagajajo svoje poti. Njegovi kritični komentarji postavljajo vprašanje, zakaj EU ne ukrepa, in poudarja, da veliko migrantov umre v Sahari, še preden pridejo v Sredozemlje.

Kritika politične kulture EU

Politolog Andrea Bianchi vidi vzrok problema v politični kulturi, ki se izogiba strogemu pristopu do kriminala. Bianchi kritizira omahljivo držo EU, ki je pod močnim vplivom ideologije, in poziva k odločnemu ukrepanju proti kriminalnim združbam. Te zahteve postajajo vse glasnejše glede na naraščajoče migracije, še posebej po prihodu talibanov na oblast v Afganistanu poleti 2021.

Odzivi držav EU na migracije in azil so nekonsistentni. Južnoevropske države, kot sta Grčija in Italija, pozivajo k pravičnejši porazdelitvi migrantov, vzhodnoevropske države, kot sta Poljska in Madžarska, pa se zanašajo na politiko izolacije. Ta politika ne vključuje samo odrivanja migrantov, ki iščejo azil, ampak tudi gradnjo fizičnih ovir na zunanjih mejah.

Stanje na zunanjih mejah

Vendar so povratni ukrepi, ki so nezakoniti in kršijo zakonodajo EU in Ženevsko konvencijo o beguncih, zelo razširjeni. Ljudje, ki prispejo v državo EU, imajo pravico do azilnega pregleda in postopka. Neenaka obravnava je očitna, saj so begunci iz Iraka, Sirije in Afganistana strožje zaprti, medtem ko so ukrajinski vojni begunci sprejeti solidarno.

Vrh EU oktobra 2021 in načrtovani posebni vrh EU o migracijah februarja 2023 sta nadaljnja poskusa reforme migracijske politike. Na dnevnem redu je pilotni projekt za boljše zavarovanje zunanjih meja, zlasti med Bolgarijo in Turčijo. A kljub vsem ukrepom ostaja vprašanje, koliko so te politične odločitve dejansko učinkovite.

Zgodovina migracij v Evropi zahteva celovit pregled. Prejšnja dela so se pogosto osredotočala bodisi na nacionalne nastavitve bodisi na nadnacionalne organizacije. Študije, ki združujejo obe perspektivi, so redke. Zbirka, ki preučuje migracijske procese in politike v 13 evropskih državah od povojnega obdobja do danes, bi lahko tu ponudila nove vpoglede.

Če povzamemo, so izzivi evropske migracijske politike globoko zakoreninjeni in zahtevajo politične in družbene odzive. Poziv k temeljiti reformi in aktivni, humanitarni migracijski politiki postaja vse glasnejši, saj se EU še vedno sooča z notranjimi in zunanjimi pritiski.

Za več informacij: ekspresno, evropske lekcije, založba wallstein.