Nujno potrebni sezonski delavci: Hrvaška in Črna gora v stiski!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Hrvaška in Črna gora se soočata z resnim pomanjkanjem delovne sile v gostinstvu: iščejo več kot 75.000 sezonskih delavcev.

Nujno potrebni sezonski delavci: Hrvaška in Črna gora v stiski!

Na Hrvaškem in v Črni gori se gostinstvo sooča s hudo krizo, saj pred prihajajočo poletno sezono primanjkuje okoli 55.000 do 65.000 sezonskih delavcev. Glasno Cosmo Črna gora naj bi potrebovala okoli 20.000 sezonskih delavcev, od tega vsaj 8000 samo v Budvi. To kaže, kako dramatično je pomanjkanje delovne sile v teh dveh državah, zlasti v turizmu in gostinstvu.

Veliko povpraševanje po delavcih se odraža tudi v plačah: natakarji lahko zaslužijo od 1000 do 1500 evrov, kuharji pa do 3000 evrov na mesec. Druga iskana delovna mesta vključujejo barmane, receptorje in kuharje, pri čemer številna delovna mesta ponujajo bivanje in hrano, kar znatno zniža življenjske stroške.

Izzivi na trgu dela

Vendar pa je položaj prijavitelja zaskrbljujoč. Čeprav je veliko prošenj za nizkokvalificirana delovna mesta, kot so kuhinjski pomočniki in receptorji, primanjkuje kvalificiranih delavcev za delovna mesta, kot so slaščičarji in mojstri žara. Predsednica ASNS Ranka Savić poudarja, da so plače v srbskem gostinstvu pogosto le na ravni minimalne plače, kar spodbuja mlade, da se pogosto ukvarjajo s temi poklici le za kratek čas.

Z bližajočim se začetkom sezone je pričakovati zaostrovanje problematike trga dela v regiji. Srbski trg dela se sooča tudi s pomanjkanjem delavcev v nizkokvalificiranih poklicih, zato se delodajalci na Hrvaškem in v Črni gori vse bolj zanašajo na kadre iz Srbije.

Ukrepi za boj proti pomanjkanju delovne sile

Glede na vse večji problem pomanjkanja delovne sile v številnih državah EU, vključno s Hrvaško in Črno goro, je agencija EU Eurofound opredelila različne pristope za boj proti temu pomanjkanju. Glasno EURES Namen ukrepov je povečati privlačnost delovne sile z vlaganjem v nadaljnje usposabljanje in z zadovoljevanjem potreb podzaposlenih skupin, kot so begunci in študenti.

Primer iz Cipra kaže, kako lahko podjetja s programi usposabljanja pritegnejo nove talente. V Helsinkih poteka tudi delo za usposabljanje negovalnega osebja za potrebe zdravstvenega sistema.

Širši pogledi na trg dela

Študija inštituta Ifo poleg specifičnih izzivov na Hrvaškem in v Črni gori kaže, da pomanjkanje delavcev in kvalificiranih delavcev ogroža ponudbo v številnih državah članicah EU. Vzroki so različni in vključujejo starost delovne sile ter nove zahteve po digitalnih in zelenih veščinah v svetu dela, kot je razloženo v poročilu, ki je na voljo na ifo.de lahko najde.

Kombinacija teh pristopov in potrebe po vlaganju v usposabljanje in izpopolnjevanje delovne sile bi lahko bila dolgoročno ključna za boj proti grozečemu pomanjkanju delovne sile v regiji.