Avstrijci zahtevajo bolj fleksibilen delovni čas: krajši ali polni delovni čas?

Avstrijci zahtevajo bolj fleksibilen delovni čas: krajši ali polni delovni čas?

Razporeditev delovnega časa v Avstriji je vprašljiva, kaže nova raziskava. To so izvedli med 3000 člani Delavske zbornice in predstavili v torek. Najpomembnejši rezultati kažejo, da se večini zaposlenih zdi optimalen tedenski delovni čas od 30 do 35 ur. Večina anketiranih, predvsem delavcev s krajšim delovnim časom, zagovarja večjo fleksibilnost pri razporeditvi delovnega časa.

Raziskava je pokazala, da več kot 90 % delavcev s krajšim delovnim časom redno dela dodatne ure. Več kot polovica teh delavcev to počne tedensko ali mesečno. Razlogi za izbiro krajšega delovnega časa so predvsem družinske obveznosti: več kot 50 % jih navaja, da morajo skrbeti za varstvo otrok ali skrb za sorodnike. Tragično je, da eden od petih ljudi, ki delajo s krajšim delovnim časom, poroča, da njihovo podjetje nima možnosti povečati delovnega časa.

Podjetniške reakcije in modeli

Trenutni modeli delovnega časa v Avstriji ne vključujejo le krajšega delovnega časa, temveč tudi fleksibilni delovni čas, izmensko delo in domačo pisarno. Ti modeli so ključni za zadovoljevanje potreb zaposlenih. WeFirm pojasnjuje, da vedno več zaposlenih zahteva bolj prilagodljive rešitve od klasičnega 8-urnega delovnika. V Nemčiji je na primer leta 2017 okoli 38,8 % zaposlenih imelo možnost, da si sami uredijo začetek in konec dela.

Poleg zaposlitve za polni delovni čas, ki običajno vključuje 40 ur na teden, je izmensko delo še posebej pogosto v proizvodnih podjetjih. Prilagodljivost fleksibilnega delovnega časa ali domače pisarne je danes vse bolj sprejeta in se uporablja. [AMS](https://www.ams.at/arbeit suchtde/topicliste/arbeitszeitmodelle) poudarja, da je običajen delovni čas zakonsko določen na 40 ur na teden, čeprav lahko kolektivne pogodbe ali pogodbe podjetja določajo nižje ure.

Rezultati in zahteve

Raziskava kaže tudi zaskrbljujoča dejstva: okoli 23 % delavcev s krajšim delovnim časom si želi več prostega časa, okoli 20 % pa jih ima zdravstvene omejitve, ki onemogočajo daljši delovni čas. Poleg tega skoraj četrtina anketiranih svoje delo doživlja kot zelo stresno. Ta podatek je še posebej zgovoren, če rezultate povežemo s stališči Delavske zbornice, ki zahteva zakonsko pravico do polnega delovnega časa za zaposlene, ki redno delajo nadure.

Poleg tega sta zahtevana dvig dodatka za nadurno delo na 50 % in reforma zakona o delovnem času. Eden od predlogov v razpravi je izvedba pilotnih projektov za alternativne modele delovnega časa, kot je štiridnevni teden, ki bi lahko pozitivno vplivali na produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih.

Če povzamemo, lahko rečemo, da je treba organizacijo delovnega časa v Avstriji nujno prilagoditi, da bi ustrezala zahtevam sodobnega delovnega sveta. Rezultati raziskave kažejo na potrebo po vzpostavitvi bolj fleksibilnih modelov delovnega časa in večjem odzivanju na potrebe zaposlenih.