Prihodnost Evrope pod drobnogledom: medijski vrh o perečih vprašanjih
Na 16. evropskem medijskem vrhu v Lechu so razpravljali o geopolitičnih izzivih, novinarstvu in prihodnosti Evrope.

Prihodnost Evrope pod drobnogledom: medijski vrh o perečih vprašanjih
16. Evropski medijski vrh, ki je potekal od 5. do 7. decembra v Lechu am Arlberg, je privabil številne ugledne strokovnjake in novinarje k razpravi o najbolj perečih geopolitičnih in gospodarskih izzivih našega časa. Pod geslom "Leto odločitev. Evropa med bloki" je Ivo Mijnssen, predsednik tujega tiska na Dunaju, odprl dogodek s provokativnim vprašanjem: "Se EU preoblikuje? Ali se celina razpada?" Razprave so zajemale teme, kot so vzpon globalnih blokov, vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo in prihodnost novinarstva. Strokovnjaki, kot sta nekdanji agent Mossada Ram Igra in politolog Ivan Krastev, so opozorili na geopolitične preizkušnje za Evropo in naraščajoče napetosti med ZDA in Kitajsko.
Še posebej eksplozivna je bila razprava o gospodarskih obetih Evrope, v kateri sta imenovani guverner nacionalne banke Martin Kocher in ekonomist Gabriel Felbermayr opozorila na izzive, s katerimi se sooča Evropa. Kocher je pojasnil, da Avstriji ni več treba reševati vsakega podjetja pred stečajem, Felbermayr pa je videl optimistična znamenja v panogi in hkrati opozoril na nevarnost davka na premoženje. Osrednja tema je bila tudi prihodnost novinarstva, nekdanji dopisnik ORF Tim Cupal pa je pozval k natančnemu poročanju v izogib predsodkom. Nekdanja dopisnica ORF Hannelore Veit je poudarila, da so novinarji bolj na udaru kot kadar koli prej in da so pri svojem delu v nevarnosti, da bodo pod pritiskom, kar lahko vodi tudi v nevaren upad demokracije. meinkreis.at poročali.
Pogled na družbene izzive
Druga pomembna tema je postala jasna v pogovoru z aktivistko za pravice žensk Seyran Ateş, ki je opozorila na naraščajoč islamski ekstremizem v Evropi. Pozvala je k večji ozaveščenosti o tem vprašanju in opozorila na izzive, ki izhajajo iz vprašanj integracijske politike. Evropski komisar Magnus Brunner je na novinarski konferenci govoril o izzivih migracijske politike, ki bi lahko bili pred Evropo, zlasti glede priseljevanja iz konfliktnih regij, kot je Libanon. Brunner je napovedal, da bo strategija za boj proti tem izzivom predstavljena v 100 dneh, da bi prebivalci dobili občutek, da je spet nadzor nad dogajanji v Evropi. Medijski vrh ni ponujal le prostora za analize aktualnih problemov, ampak tudi za v prihodnost usmerjene rešitve, kot je npr. ots.at izvedeno.