20 let autArK-a: Fokus na vključevanje invalidov!

20 let autArK-a: Fokus na vključevanje invalidov!

V četrtek, 11. aprila 2025, je autArKademie v Brücklu praznovala 20. obletnico autArK-a. Med gosti so bile vidne osebnosti, kot so Gaby Schaunig (namestnica guvernerja), Beate Prettner (državna svetnica) in Andreas Jesse (generalni direktor autArK). AuArK že od ustanovitve zasleduje osrednji cilj omogočiti invalidom samostojno življenje in ta koncept nenehno razvija. Ta cilj je bil uveden pred 20 leti z odločilno novostjo: ločevanjem dela in življenja, kar velja za spremembo paradigme.

Ta sprememba je povzročila vključujoče ponudbe, ki daleč presegajo tradicionalne domače strukture. Oblikovane so bile oskrbovane bivalne ureditve, dnevni centri in izobraževalna mesta, ki omogočajo celovito sodelovanje. Posebej izstopa pilotni projekt »Vajeništvo«, ki mladim invalidom omogoča pravo poklicno usposabljanje z nadomestilom za vajeništvo in socialno varnostjo. 135 ljudi je trenutno vključenih v kvalifikacijske ukrepe na autArK-u, s ciljem razširitve modela usposabljanja na do 20 izobraževalnih mest.

Deinstitucionalizacija in inkluzija

Koncept autArK temelji na načelu »živeti sredi družbe«. Trenutno je na voljo deset stanovanjskih društev in mobilnih ponudb, v katerih živi 123 oseb v oskrbovanih stanovanjih, 31 oseb pa prejema individualno podporo. V sodelovanju z deželo Koroško naj bi do leta 2027 ustvarili skupno 123 novih bivalnih in zaposlitvenih mest ter 164 prerazporeditvenih mest.

Ta pristop odraža načela deinstitucionalizacije in inkluzije, ki jih spodbujajo različne pobude in strokovnjaki. Glede na razpravno osnovo nadzorni odbor.at Takšni transformacijski procesi so nujni za trajnostno izboljšanje kakovosti življenja invalidov. Ustvarjanje vključujočega življenjskega in delovnega okolja odločilno prispeva k enakim možnostim.

Vključenost v družbeni kontekst

Inkluzija, kot je opredeljena v digitalnem slovarju nemškega jezika, pomeni enakopravno sodelovanje vseh ljudi v družbenem življenju, še posebej invalidov in priseljencev. bpb.de opisuje, da se inkluzija ne razširi samo na šole, ampak tudi na različna področja življenja, kot so življenje, delo in zdravje.

Izzivi so kompleksni. Institucionalne in družbene ovire je še vedno treba odpraviti, saj se mnogi invalidi v vsakdanjem življenju srečujejo z diskriminacijo. Izključitev iz glasovanja je prej prizadela več kot 80.000 ljudi do leta 2017. Diskurz o vključenosti v družbo se je zdaj spremenil iz razprave, ki se nanaša zgolj na invalidnost, na temo raznolikosti in raznolikosti.

Konvencija ZN o pravicah invalidov iz leta 2006 spodbuja vključevanje kot načelo človekovih pravic in opredeljuje sodelovanje kot ključ do socialne integracije in samoodločbe. Za temeljne spremembe je ključno, da se institucije odprejo in prilagodijo individualnim potrebam vseh ljudi. To je edini način za dosego polne udeležbe in vključenosti, ki koristi družbi kot celoti.