V zakulisju: Razkrita čakalna doba za magnetno resonanco v Gornji Avstriji!

V zakulisju: Razkrita čakalna doba za magnetno resonanco v Gornji Avstriji!

Razmere v avstrijskem zdravstvenem sistemu postajajo vse bolj kritične, predvsem kar zadeva čakalne dobe na zdravniške preglede. V Gornji Avstriji je moral 65-letni upokojenec s hudimi bolečinami v hrbtu šele po treh mesecih dobiti pregled za MRI. Družinski zdravnik ji je naročil pregled ledvenega dela hrbtenice, da ugotovi vzrok bolečine. Da bi se izognila dolgemu čakanju, se je odločila plačati 258 evrov za zgodnejši termin v bolnišnici v Linzu, ki ga je dobila le dva dni po prošnji. Ti stroški so za mnoge paciente veliko finančno breme, ki si ga vsi ne morejo privoščiti redno, kot je ugotovila ženska.

Andreas Stangl, predsednik AK-Zgornja Avstrija, je izrazil ostro kritiko dolgih čakalnih dob in pozval k večji preglednosti glede povprečnih čakalnih dob na spletnih straneh bolnišnic. Problem pa ni omejen samo na Zgornjo Avstrijo, ampak zadeva celotno državo. Po poročilu časopisa Die Presse bolniki na Dunaju z akutno bolečino pogosto čakajo vsaj šest tednov na pregled za magnetno resonanco, tudi če je zdravniško potreben takojšen pregled. Vzrok za tako dolge čakalne dobe je predvsem v premajhnem številu razpoložljivih aparatov za magnetno resonanco, katerih število se v zadnjem desetletju ni povečalo.

Dvorazredna medicina v zdravstvenem sistemu

Avstrijska blagajna za zdravstveno zavarovanje (ÖGK) je situacijo pojasnila kot posledico prelahkega dodeljevanja s strani zdravnikov in premajhne izkoriščenosti aparatov za magnetno resonanco v bolnišnicah. Magnetna resonanca običajno stane okoli 250 evrov, vendar si marsikateri pacient to storitev lahko privošči le kot elektivno storitev. V mnogih primerih zasebni bolniki koristijo hitrejše naročanje kot pacienti obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar še dodatno podžiga tekočo razpravo o dvorazrednih zdravstvenih strukturah. To razliko mnogi vidijo kot odraz resnega in vse večjega razkoraka v sistemu zdravstvenega varstva, ki daje prednost premožnim bolnikom.

Tudi analiza trenutnih trendov kaže, da se število starejših bolnikov povečuje, medtem ko število zdravnikov v obveznem zdravstvenem zavarovanju stagnira. Čeprav se število izbirnih zdravnikov, torej zdravnikov, ki plačujejo zasebno, povečuje, zanesljivih podatkov o vplivu na splošno oskrbo bolnikov ni. Delež izdatkov območnih zdravstvenih blagajn za izbirne zdravnike se je s 4,6 % v letu 2008 povečal na 6,4 % v 2018, hkrati pa se zmanjšuje število zdravnikov obveznega zdravstvenega zavarovanja na različnih specialističnih področjih.

Reforme in možnosti širitve

V okviru ukrepov zdravstvene reforme, ki so začeli veljati 1. januarja 2024, vlada načrtuje odprtje dodatnih 100 pogodbenih delovnih mest na posameznih strokovnih področjih. Vendar je bilo doslej razpisanih le 67 teh delovnih mest, le 12 pa jih trenutno deluje. Potreba po razširitvi zakonsko predpisanega zdravstvenega varstva, zlasti v osnovnem zdravstvu, je ocenjena kot nujna. Cilj teh reform je zagotoviti dolgoročno in kakovostno zdravstveno oskrbo za vse bolnike brez dodatnih stroškov.

Na splošno je treba opozoriti, da problem čakalnih dob in neenake obravnave v zdravstvenem sistemu zahteva celovito analizo in nujne ukrepe za zagotovitev kakovosti oskrbe za vse bolnike v Avstriji. 5min.pri poroča o izzivih v Zgornji Avstriji, med Tisk prikazuje daljnosežne težave na Dunaju. Tudi analizirano awblog.at vzroke za vse večjo uporabo izbirnih zdravnikov in s tem povezane izzive v zdravstvenem sistemu.