Izraelski vojaki iz Gaze: travma in samomor po vojni
Izraelski vojaki, ki se vračajo iz Gaze, se borijo s travmatičnimi izkušnjami in naraščajočo stopnjo samomorov. Ta poročila osvetljujejo nevidne brazgotine vojne in človeške stroške.
Izraelski vojaki iz Gaze: travma in samomor po vojni
Opomba urednika: Ta zgodba vsebuje podrobnosti o samomoru, ki se nekaterim bralcem zdijo mučne.
Tel Aviv in Ma'ale Adumim – 40-letni oče štirih otrok, Eliran Mizrahi, je bil poslan v Gazo po smrtonosnem napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Po besedah njegove družine se je izraelski vojaški rezervist vrnil kot druga oseba, travmatiziran zaradi tega, kar je pretrpel v vojni. Vojna proti Hamasu videl. Šest mesecev po prvi napotitvi je bil doma in se boril s posttravmatsko stresno motnjo (PTSD). Preden so ga ponovno napotili, si je vzel življenje.
Posledice travmatizacije
"Prišel je iz Gaze, vendar Gaza ni prišla iz njega. In zatem je umrl zaradi travme," je povedala njegova mati Jenny Mizrahi. Izraelska vojska je sporočila, da nudi pomoč na tisoče vojakom, ki trpijo zaradi PTSD ali duševnih bolezni, ki so jih povzročile travme med vojno. Ni jasno, koliko si jih je vzelo življenje, saj Izraelske obrambne sile (IDF) niso objavile uradne številke.
Uničujoče posledice konflikta
Leto dni po vojni v Gazi, ki je po podatkih ministrstva za zdravje na ozemlju ubila več kot 42.000 ljudi, poročilo Združeni narodi da je večina mrtvih žensk in otrok. Vojna, ki se je začela po tem, ko je Hamas pobil 1200 ljudi in vzel več kot 250 talcev, je že najdaljša, ki jo je judovska država vodila od svoje ustanovitve. Ker je konflikt zdaj v teku Libanon širi, nekateri vojaki pravijo, da se bojijo, da bodo vpoklicani v nov spopad.
Psihološki stres za vojake
"Mnogi od nas se zelo bojijo, da bi nas spet vpoklicali v vojno v Libanonu," je zaradi občutljivosti vprašanja za CNN anonimno povedal zdravnik IDF, ki je štiri mesece služil v Gazi. "Mnogi od nas trenutno ne zaupajo vladi." Izraelske oblasti so – s redke izjeme – Gaza zaprta za tuje novinarje, razen če so pod spremstvom IDF, zaradi česar je težko poznati celoten obseg trpljenje Palestincev ali za zajemanje izkušenj vojakov. Izraelski vojaki, ki so se borili v enklavi, so za CNN povedali o grozotah, ki jih zunanji svet nikoli ne more zares razumeti. Njihova poročila ponujajo redek vpogled v brutalnost tega, kar kritiki imenujejo Netanyahu "večna vojna" in nematerialni vpliv, ki ga ima na vojake.
Življenje in smrt Elirana Mizrahija
Mizrahi je bil v Gazo napoten 8. oktobra lani in je bil zadolžen za vožnjo buldožerja D-9, 62-tonskega oklepnega vozila, ki je odporno na naboje in eksplozive. Večino svojega življenja je bil civilist in je delal kot menedžer v izraelskem gradbenem podjetju. Ko je gledal pokole, ki jih je izvajal Hamas, je začutil željo po boju, je Jenny povedala za CNN.
Rezervist je v enklavi preživel 186 dni, dokler ni utrpel poškodbe kolena, čemur je februarja sledila izguba sluha, ko je raketni metalec (RPG) zadel njegovo vozilo, je povedala njegova družina. Odpeljali so ga iz Gaze na zdravljenje in aprila so mu med tedensko pogovorno terapijo diagnosticirali posttravmatsko stresno motnjo. Toda njegovo zdravljenje ni pomagalo.
"Niso vedeli, kako jim (vojakom) pomagati," je povedala Jenny, ki živi v izraelskem naselju Ma'ale Adumim na okupiranem Zahodnem bregu. "Oni (vojaki) so rekli, da je bila vojna tako drugačna. Videli so stvari, ki jih v Izraelu še niso bili." Med počitnicami je Mizrahi trpel zaradi izbruhov jeze, potenja, nespečnosti in socialne izolacije, je povedala njegova družina. Svoji družini je povedal, da lahko samo tisti, ki so bili z njim v Gazi, razumejo, skozi kaj gre.
Izzivi vojaške službe
"Vedno je govoril, da nihče ne bo razumel, kar sem videl," pravi njegova sestra Shir. Jenny se je spraševala, ali je njen sin koga ubil in tega ne more obvladati. "Videl je umirati veliko ljudi. Mogoče je koga celo ubil. (A) svojih otrok tega ne učimo," je dejala. "Ko je to storil, je bil to zanj morda šok."
Guy Zaken, Mizrahijev prijatelj in sovoznik v buldožerju, je podal nadaljnji vpogled v njihove izkušnje v Gazi. "Videli smo zelo, zelo, zelo težke stvari," je Zaken povedal za CNN. "Stvari, ki jih je težko sprejeti." Nekdanji vojak je javno spregovoril o psihičnih travmah, ki so jih utrpele izraelske enote v Gazi. V enem poročilo Zaken je junija v nagovoru knesetu, izraelskemu parlamentu, dejal, da morajo vojaki pogosto "povoziti teroriste, žive in mrtve, na stotine".
Posledice za civilno prebivalstvo
Zdravnik IDF, ki je za CNN spregovoril anonimno, je pojasnil, da se ob srečanju s civilisti pogosto pojavijo moralne dileme. Med izraelskimi vojaki je obstajal "zelo močan kolektivni odnos" nezaupanja do Palestincev v Gazi, zlasti na začetku vojne. Zdravnik je dodal, da obstaja mnenje, da so prebivalci Gaze, vključno s civilisti, "slabi, podpirajo Hamas, pomagajo Hamasu in skrivajo strelivo." V praksi pa so se nekateri od teh odnosov spremenili, »ko dejansko vidite civiliste iz Gaze pred svojimi očmi«.
IDF je dejala, da dela vse, kar je v njeni moči, da zmanjša število civilnih žrtev v Gazi, vključno s pošiljanjem besedilnih sporočil, telefonskih klicev in odmetavanjem evakuacijskih letakov, da bi civiliste opozorila na napade. Kljub tem ukrepom so bili civilisti v Gazi vedno znova ubiti v velikem številu, tudi na območjih, ki jih je vojska sama označila za »varna območja«.
Duševno zdravje in podpora
Psihološki vpliv v Gazi bo verjetno ogromen. Organizacije za pomoč in ZN so večkrat poudarili katastrofalen psihološki vpliv vojne na civilno prebivalstvo Gaze, od katerega so bili številni že travmatizirani zaradi 17-letne blokade in številnih vojn z Izraelom. Avgustovsko poročilo ZN ugotavlja, da izkušnje prebivalcev Gaze izpodbijajo "tradicionalne biomedicinske definicije" PTSM, "ker v kontekstu Gaze ni 'post-'."
Težave po servisu
Potem ko si je Mizrahi vzel življenje, so se na družbenih omrežjih pojavili videoposnetki in fotografije, ki prikazujejo rezerviste, kako uničujejo domove in zgradbe v Gazi ter pozirajo pred opustošenimi zgradbami. Nekatere slike, ki naj bi bile objavljene na njegovih zdaj odstranjenih družbenih omrežjih, so se pojavile v dokumentarcu, za katerega je bil intervjuvan v Izraelu na kanalu 13. Njegova sestra Shir je poročala, da je videla številne komentarje na družbenih omrežjih, ki so Mizrahija obtoževali, da je "morilec", ga žalili in se odzivali z neprijetnimi emojiji. "Bilo je težko," je rekla in dodala, da se je potrudila, da je to ignorirala. "Vem, da je imel dobro srce."
Izguba Elirana Mizrahija
Ahron Bregman, politolog na King's College London, ki je šest let služil v izraelski vojski, tudi med libanonsko vojno leta 1982, je dejal, da vojna v Gazi ni podobna nobeni drugi, ki jo je Izrael vodil. "Je zelo dolga," je dejal, "in je urbana, kar pomeni, da se vojaki borijo med veliko ljudmi, od katerih je večina civilistov." Upravljavci buldožerjev so med tistimi, ki so najbolj neposredno izpostavljeni surovosti vojne, je pojasnil Bregman.
"Vidijo mrtve ljudi in jih pospravijo skupaj z ruševinami," je povedal za CNN. "Hodiš čez njih." Za mnoge je lahko prehod z bojišča v civilno življenje izjemen, zlasti po urbanih bojih, ki povzročijo smrt žensk in otrok, je dejal Bregman.
Pritisk družbe
Kljub PTSM se je Mizrahi strinjal z vrnitvijo v Gazo, ko so ga ponovno vpoklicali. Dva dni pred načrtovano vrnitvijo si je vzel življenje. V svojem domu je Jenny ustvarila sobo v spomin na svojega pokojnega sina s fotografijami iz njegovega otroštva in časa gradnje. Med predmeti, ki jih je hranila njegova mati, je bila kapa, ki jo je Mizrahi nosil, ko si je vzel življenje, luknje od krogel so bile jasno vidne.
Mizrahijeva družina je začela govoriti o njegovi smrti, potem ko mu IDF ni dovolila vojaškega pogreba, češ da ni bil "v aktivni rezervi". Kasneje so svojo odločitev preklicali. Izraelski časopis Haaretz je poročal, da si je 10 vojakov vzelo življenje med 7. oktobrom in 11. majem, glede na vojaške podatke, dostopne časopisu.
Stopnje samomorov in podporni sistemi
Na vprašanje CNN o stopnjah samomorov v IDF od vojne naprej je Uzi Bechor, psiholog in poveljnik enote IDF za bojno odzivanje, dejal, da medicinski oddelki ne smejo objavljati številk, vojska pa meni, da je stopnja samomorov večinoma nespremenjena. "Stopnja samomorov v vojski je bila v zadnjih petih ali šestih letih bolj ali manj stabilna," je dejal Bechor in dodal, da je v zadnjem desetletju dejansko padla.
Tudi če je število samomorov višje, je razmerje doslej "skoraj enako kot lani, ker imamo več vojakov," je Bechor povedal za CNN. CNN-u ni dal številke o primerih samomorov ali njihovih stopnjah. "Vsak primer je za nas srce parajoč," je dejal.
Kljub temu ima več kot tretjina vojakov, ki so bili umaknjeni iz napotitve, psihične težave. Oddelek za rehabilitacijo izraelskega obrambnega ministrstva je v avgustovski izjavi dejal, da se več kot 1000 novih ranjenih vojakov umakne iz boja vsak mesec, od katerih se jih 35 % pritožuje nad svojim psihološkim stanjem, 27 % pa jih razvije "psihološko reakcijo ali posttravmatsko stresno motnjo."
Podpora pri soočanju s psihičnimi izzivi
Leta 2021 je bil samomor glavni vzrok smrti med vojaki IDF, so poročali Časi Izraela navaja vojaške podatke, ki so pokazali, da si je letos življenje vzelo vsaj 11 vojakov. To sem poskusil v začetku tega leta Ministrstvo za zdravje, "za razkritje govoric o naraščajočih stopnjah samomorov od 7. oktobra," s pojasnilom, da so bili prijavljeni primeri "izolirani incidenti v medijih in na družbenih medijih."
Bregman, veteran libanonske vojne, je dejal, da je PTSD in druge težave z duševnim zdravjem danes lažje obravnavati kot v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, zahvaljujoč vse manjši stigmi. Kljub temu pa bodo vojaki, ki se vračajo iz Gaze, »svoje izkušnje nosili s seboj do konca življenja«. Zdravnik IDF je poročal, da je v vsaki vojaški enoti med napotitvijo in po njej uradnik za duševno zdravje. Vendar pa vpliv vojne ostaja, tudi med vojaki, starimi od 18 let, ki so v Gazi utrpeli psihološke travme in so pogosto jokali ali bili videti čustveno otopeli.
Normalizacija nenavadnega
Bechor, psiholog IDF, je pojasnil, da je eden od načinov, kako vojska pomaga travmatiziranim vojakom, da se vrnejo v življenje, ta, da poskuša "normalizirati" to, kar so prestali, delno tako, da jih spomni na grozote, ki so se zgodile 7. oktobra. "Ta situacija ni normalna za ljudi," je dejal Bechor in dodal, da so se vojaki, ko so se vrnili z bojišča s simptomi PTSP, vprašali: "Kako naj pridem domov po tem, kar sem videl? Kako naj ravnam s svojimi otroki po tem, kar sem videl?"
Na desettisoče Izraelcev, ki so šli v boj prostovoljno ali z vpoklicem, vojna v Gazi ni bila le dejanje samoobrambe, temveč eksistencialni boj. Ta koncept so spodbujali visoki izraelski politični in vojaški voditelji ter izraelski mednarodni zavezniki. Netanyahu omenil Hamas kot »novi nacisti« in predsednik ZDA Joe Biden dejal, da je "staro sovraštvo do Judov", ki so ga spodbujali nacisti, "zaživelo" 7. oktobra.
Končne misli
Po napadih Hamasa so ankete pokazale, da večina Izraelcev podpira vojno v Gazi in ne želi, da bi njihova vlada ustavila boje, čeprav se pogaja o izpustitvi ugrabljenih talcev. Ob obletnici napada 7. oktobra je a Javnomnenjska anketa, ki ga je objavil Israel Democracy Institute, je ugotovil, da le 6 % Izraelcev meni, da bi bilo treba vojno v Gazi ustaviti zaradi "velike izgube človeških življenj".
Nekateri vojaki pa grozot, ki so jih videli, niso mogli racionalizirati. Ko se je vrnil iz Gaze, je Mizrahi svoji družini pogosto povedal, da čuti "nevidno kri", ki teče iz njega, je povedala njegova mati. Shir, njegova sestra, za bratovo smrt krivi vojno. »Zaradi vojske, zaradi te vojne mojega brata ni tukaj,« je rekla. "Mogoče ni umrl od krogle (v boju) ali RPG, ampak je umrl od nevidne krogle," je dodala, ko je govorila o njegovi psihološki bolečini.
Kaj je posttravmatska stresna motnja (PTSM)?
PTSD je duševna bolezen, ki jo povzročijo zelo stresni, zastrašujoči ali vznemirljivi dogodki, poroča Nacionalna zdravstvena služba Združenega kraljestva. Nekdo s PTSM pogosto podoživlja travmatičen dogodek skozi nočne more in prebliske in lahko doživi občutke izoliranosti, razdražljivosti in krivde. PTSM se lahko pojavi takoj po stresni izkušnji ali pa se pojavi tedne, mesece ali celo leta pozneje.