Ključ do popolnega vida: Tako naši možgani stabilizirajo slike!
Novo raziskovalno poročilo ISTA razkriva, kako lateralno genikulatno telo v možganih popravlja sliko med gibanjem.
Ključ do popolnega vida: Tako naši možgani stabilizirajo slike!
V srcu naših možganov je pravi "stabilizator slike" - lateralno genikulirano telo (CGL). Naloga te neverjetne strukture je popraviti vizualno izkušnjo z izravnavanjem gibanja in preprečevanjem popačenja. V nedavni objavi v priznani reviji "Nature Neuroscience" so raziskovalci z Inštituta za znanost in tehnologijo Avstrije (ISTA) razkrili neverjetne podrobnosti o tem, kako pride do te korekcije slike v zgodnjih fazah vizualne obdelave. Po Maximilianu Jöschu iz ISTA, ki dela v Klosterneuburgu, lateralna tuberoznost kolena združuje senzorične in motorične signale ter omogoča učinkovito obdelavo vizualnih vtisov v možganih.
CGL kot del talamusa sprejema informacije iz mrežnice in jih prek optičnega sevanja prenaša v druge dele možganov. Vizualni signali, na katere bi lahko vplivali gibi, se takoj popravijo. To pomeni, da zaznava okolice ostane stabilna in se energijsko in natančno obdela, zlasti med gibi. Te ugotovitve bi lahko imele globoke posledice za naše razumevanje vizualnega zaznavanja in kako naša čutila medsebojno delujejo, da bi oblikovala koherentno sliko sveta.
Najnovejša dognanja o CGL
Stranska tuberoza kolena ni samo pasivni prenašalec informacij; ima aktivno vlogo pri obdelavi in spreminjanju vizualnih signalov. Med poskusi, v katerih so miši sodelovale z virtualno resničnostjo, so raziskovalci lahko pokazali, da imajo vzorci aktivnosti v nevronih CGL ključno vlogo pri integraciji gibanja in senzoričnih vnosov. »Takoj ko se oko premakne, lateralno genikulatno telo izostri vizualne signale,« pojasnjuje Jösch in namiguje, da imamo tudi ljudje korist od podobnih procesov, da ohranimo jasen pogled na našo dinamično okolico.
CGL ne omogoča le hitrega zaznavanja gibanja, temveč prispeva tudi k podrobnemu zaznavanju barv in oblik. Te nevroanatomske strukture so ključne, ker obdelujejo informacije v različnih plasteh, kar nam omogoča pravilno zaznavanje in prepoznavanje predmetov v prostoru, tudi če se premikajo hitro ali se premikamo mi.