Voestalpine: 1,5 milijarde evrov za varstvo podnebja – industrija v pripravljenosti!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Voestalpine v dekarbonizacijo vlaga 1,5 milijarde evrov; do leta 2030 grozi zvišanje stroškov in ogroženost delovnih mest.

Voestalpine investiert 1,5 Mrd. Euro in Dekarbonisierung; drohende Kostensteigerungen und Arbeitsplatzgefährdungen bis 2030.
Voestalpine v dekarbonizacijo vlaga 1,5 milijarde evrov; do leta 2030 grozi zvišanje stroškov in ogroženost delovnih mest.

Voestalpine: 1,5 milijarde evrov za varstvo podnebja – industrija v pripravljenosti!

31. oktobra 2025 je Voestalpine napovedal, da bo vložil 1,5 milijarde evrov v dekarbonizacijo svojega proizvodnega procesa. Te obsežne naložbe so del celovite strategije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v jeklarskem sektorju, ki velja za enega največjih onesnaževalcev v industriji. Predstavniki podjetij, vključno z upravnimi odbori Voestalpine, Amag, Lenzing in Wienerberger, pa opozarjajo, da bi okoljska politika EU lahko ogrozila nekatere od teh naložb. V središču razprave je predvsem trgovanje z emisijami, pri katerem podjetja kupujejo certifikate in morajo plačati na tono CO₂.

Brezplačni certifikati za energetsko intenzivna podjetja se iztečejo leta 2026, kar bi lahko industrijo obremenilo do dve milijardi evrov. Minister za gospodarstvo Wolfgang Hattmannsdorfer je zato pozval k razširitvi teh certifikatov na raven EU, da bi zagotovili konkurenčnost domače industrije in zaščitili delovna mesta v teh sektorskih vrednostnih verigah. S približno 49.000 zaposlenimi, od katerih jih več kot 23.000 dela v Avstriji, je Voestalpine pomemben akter v domači industriji.

Izzivi, ki jih prinaša politika EU

Zaskrbljenost glede prihodnje konkurenčnosti se povečuje zaradi visokega cenovnega pritiska nizkocenovnih proizvajalcev jekla v Aziji. Vodja delavskega sveta Voestalpine Manfred Hippold poudarja, da je treba zagotoviti delovna mesta. Prilagoditev politik EU dejanskim razmeram v smislu tehnologije, cen električne energije in vodika se zdi nujna.

Avstrija si prav tako prizadeva za ambiciozen podnebni cilj za leto 2040, ki je deset let pred ciljem EU za leto 2050. Te zahteve ne vplivajo le na jeklarsko industrijo, temveč tudi na druge energetsko intenzivne sektorje. V Nemčiji, kjer je bila leta 2021 industrija odgovorna za približno 24 % emisij toplogrednih plinov, je železarska in jeklarska industrija eden najpomembnejših onesnaževalcev. Spremenjeni Zakon o varstvu podnebja želi do leta 2030 zmanjšati emisije TGP na 118 milijonov ton, kar predstavlja zmanjšanje za tretjino glede na leto 2021.

Dekarbonizacijski ukrepi

Da bi dosegli te ambiciozne cilje, so tako v Nemčiji kot v Avstriji potrebne temeljite preobrazbe proizvodnih procesov. Zvezna vlada se zanaša na tržne instrumente, kot sta določanje cen CO2 in Zakon o trgovanju z emisijami goriva (BEHG). Programi financiranja, ki med drugim podpirajo uporabo vodika v industriji, so namenjeni pomoči pri doseganju emisijskih ciljev, hkrati pa ustvarjajo zanesljiv okvir za naložbe, poroča zvezno ministrstvo za gospodarstvo in varstvo podnebja.

Poleg tega se v neposrednem programu varstva podnebja razvija program financiranja pogodb o varstvu podnebja, ki je namenjen podpori obratovalnih stroškov in ustvarjanju varnosti načrtovanja. Cilj je tudi ustvariti zelene vodilne trge, da bi povečali povpraševanje po okolju prijaznih izdelkih. V tem kontekstu se evropski zeleni dogovor obravnava kot osrednja pobuda, katere namen je vzpostaviti skladen splošni okvir za podnebju prijazno in konkurenčno industrijo na evropski ravni.

Ti dogodki ponazarjajo, kako pomembni so ukrepi razogljičenja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji in kako močno evropska politika na tem področju vpliva na gospodarske obete podjetij.