Krvava eksplozija med petkovo molitvijo: osem mrtvih v mošeji v Homsu!

Krvava eksplozija med petkovo molitvijo: osem mrtvih v mošeji v Homsu!

V mošeji Imama Alija bin Abi Taliba v Homsu v Siriji je 26. decembra 2025 odjeknila uničujoča eksplozija, pri kateri je umrlo najmanj 8 ljudi, 18 pa je bilo ranjenih. Napad se je zgodil med petkovo molitvijo, povzročila pa ga je eksplozivna naprava, skrita v mošeji. Odgovornosti za napad doslej ni prevzela nobena skupina, poroča tiskovna agencija SANA. Ta incident je prvi ciljni napad na mošejo po strmoglavljenju Bašarja al Asada decembra 2024, kar je še poslabšalo že tako napete razmere v regiji, ki jo razdirajo konflikti. Mošejo obiskuje predvsem alavitska manjšina, kamor sodi tudi Asad.

Homs, eno največjih mest v Siriji, je približno 90 minut vožnje severno od Damaska. Od padca Assada so se v regiji ponavljali izbruhi nasilja nad manjšinami, nekateri so povzročili na stotine mrtvih. Ta eskalacija prihaja v kontekstu nenehnega vala pokolov, katerih tarča so predvsem alavitski civilisti. Leta 2025 se je zgodila vrsta maščevalnih akcij proti tej manjšini, do konca februarja 2025 pa je bilo v sektaških pobojih ubitih že 151 ljudi.

Stopnjujoč se konflikt

Nasilni incidenti, ki so se zgodili od pomladi 2025, vključujejo izvensodne poboje, poboje in ciljne napade na alavitske civiliste v provincah Latakija, Tartus, Hama in Homs. Od marca 2025 so provladni militanti ubili več kot 1000 alavitov, kar je še povečalo strah v tej skupnosti. Islamistične milice, kot je Zavezništvo za osvoboditev Levanta, ki jo vodi Abu Mohammed al-Julani, naj bi prav tako vplivale na varnostne razmere v regiji.

Islamistična skupina ni samo pridobila moči, ampak poroča tudi o napadih na varnostne sile iz vrst nekdanje Asadove vlade, kar je povzročilo več smrti. Ti vojaški konflikti poudarjajo krhke razmere v Siriji, kjer se proces politične tranzicije kljub mednarodnim zahtevam doslej ni uresničil. Vse več alavitskih družin je prisiljenih zapustiti svoje domače kraje, medtem ko na tisoče živi v stalnem strahu pred preganjanjem.

Varnost in možnosti

Varnostne razmere so katastrofalne in prebivalci Sirije se počutijo vse bolj ogrožene. Poročila kažejo, da porast nasilja ne prizadene samo alavitov, temveč tudi druge manjšine, kot so Druzi in kristjani. Družske skupnosti so ustanovile oborožene milice, da bi se zaščitile, a so pokazale tudi zanimanje za sodelovanje z novo začasno vlado. V kontekstu vse slabših razmer so Združeni narodi večkrat pozvali k preiskavi nasilja nad civilisti.

V tej krizni situaciji Varnostni svet ZN ugotavlja, da morajo odgovorni za domnevne poboje odgovarjati. Trenutno pa med različnimi etničnimi in verskimi skupinami v Siriji vlada veliko nezaupanje. Izzivi so ogromni, saj je alavitska skupnost še vedno pod pritiskom in možnost trajnega miru v regiji postaja oddaljena.

Nedavni incidenti, vključno z napadom v Homsu, poudarjajo potrebo po celovitem in pravičnem odzivu za stabilizacijo razmer v Siriji, da bi zaščitili civiliste pred nadaljnjimi napadi.