Oprostilna sodba za odvetnike: Nepooblaščen dostop do podatkov ali sistemska napaka?

Oprostilna sodba za odvetnike: Nepooblaščen dostop do podatkov ali sistemska napaka?

Na Dunaju so zaradi zlorabe položaja začeli soditi 27-letnemu odvetniku, ki je pred tem delal kot pravni pripravnik na dunajskem okrožnem sodišču za kazenske zadeve. Obtožba je bila, da je imel nepooblaščen dostop do osebnih podatkov iz pravosodnega sistema, potem ko je bil premeščen na državno civilno sodišče. Kljub resnosti te obtožbe je bil obtoženec pred kratkim oproščen. Ta poročila dunaj.at.

Tožilka je zadevo označila za nenavadno in poudarila pomembno vlogo odvetniških pripravnikov v sodnem poslovanju. Ključno v postopku je bilo dejstvo, da je nekdanji pripravnik ohranil pravice dostopa do elektronskih datotek tudi po zamenjavi delovnega mesta. Ta nepooblaščen dostop je opazil izkušeni kazenski sodnik, ki je nato obvestil višje deželno sodišče (OLG).

Potek procesa

Med sojenjem se je obdolženec pripravljal na izpit za sodnika. Njegov zagovornik Otto Dietrich je poudaril, da njegov klient ni ravnal z namenom povzročitve škode in se ne zaveda nobene krivde. Porota je ugotovila, da zavestne zlorabe oblasti ni mogoče dokazati, kar je privedlo do hitre oprostitve. Sodniki niso verjeli, da odvetnik ni vedel, da nepooblaščeno dostopa do spisov.

Obtoženi je v začetku leta 2023 delal kot pravni pripravnik pri kazenskem sodniku in je pojasnil, da se je le želel naučiti in ni brskal po vsebini spisa. Sodnica je ponovila, da ne ona ne drugi sodniki niso vedeli, da je vpogled v spise po pripravništvu še mogoč. Dietrich je poudaril, da je šlo za »sistemsko napako«.

Pravne posledice

Za pravno presojo primera je pomembno upoštevati zahteve za zlorabo položaja, kot jih na primer določa sodba OGH z dne 6. oktobra 2011. V tej sodbi je bilo ugotovljeno, da je za kaznivo dejanje po 1. odstavku 302. člena kazenskega zakonika, ki zahteva zavestno neupoštevanje oblasti, odločilen tudi naklep akterja. Če so podatki splošno dostopni ali s privolitvijo zadevne osebe, ne gre za zlorabo pooblastil. Tudi to bi lahko imelo vlogo v tem primeru, saj toženec trdi, da ni imel nobenih škodljivih namenov.

Odločitev žirijskega senata trenutno ni pravnomočna. Državni tožilec še ni podal izjave, za pritožbo pa je še vedno potrebna odobritev urada glavnega državnega tožilca (OStA).