Pogrebna slovesnost za papeža Frančiška: Štefanova katedrala na Dunaju v strahu

Pogrebna slovesnost za papeža Frančiška: Štefanova katedrala na Dunaju v strahu

Papež Frančišek je na velikonočni ponedeljek, 21. aprila 2025, ob 7.35 umrl v Vatikanu v starosti 88 let. Njegova smrt je sprožila žalost po vsem svetu, še posebej med katoličani. Kardinal Chamberlain Kevin Farrell je potrdil izgubo papeža, ki se bo v zgodovino zapisal kot velik pastir in pogumen inovator. Nemška škofovska konferenca se je takoj odzvala z izrazom žalosti in spoštovanja do njegovega dela.

Kardinal Christoph Schönborn je vodil "mali rekviem" v stolnici svetega Štefana na Dunaju. Schönborn je v nagovoru poudaril, da je papež »umrl v luči velikonočne skrivnosti« in opozoril na temeljne sestavine vere, kot so križ, trpljenje, smrt in vstajenje. Spomnil se je tudi smrti papeža Janeza Pavla II., ki je prav tako umrl v velikonočni osmini.

Frančiškova duhovnost

Med svojim papeževanjem je Frančišek neutrudno delal za šibke in zatirane. Kot migrantski otrok iz Italije, ki je odraščal v Argentini, si je prizadeval za dialog z različnimi verami in ustvaril pomembne poudarke za podporo beguncem s pobudami, kot je bilo njegovo prvo potovanje na Lampeduso. Schönborn je spregovoril o Frančiškovi zavzetosti za zapornike, begunce in revne ter poudaril, da je pogled na marginalizirane v jedru poslanstva Cerkve.

Vodja nemške škofovske konference Georg Bätzing je Frančiška opisal kot vizionarskega pastirja, ki je med svojim pontifikatom spodbujal bolj usmiljeno in odprto Cerkev. Poudaril je pomen enciklik »Evangelii Gaudium«, »Laudato si’« in »Fratelli tutti«, ki so odprle nove poti verskim skupnostim in medverskemu dialogu. Frančiškov pristop k približevanju Cerkve ljudem na robu družbe se je globoko dotaknil mnogih.

Trajna dediščina

Pod Frančiškovim papeževanjem je katoliška Cerkev doživela številne prenovitvene impulze. Papežev nekonvencionalen slog in njegov jasen govor sta dosegla tudi glasove, kritične do Cerkve, in okrepila zavest o socialni pravičnosti in varovanju podnebja. Bätzing je Frančiška označil za simbol bližine, ponižnosti in človečnosti.
Svoj poklon je sklenil s hvaležnostjo za Frančiškovo življenjsko delo, ki je neutrudno deloval kot humanitarec in »ribič ljudi«.

Bogoslužje v katedrali svetega Štefana je spremljalo ljudsko petje in so ga v živo prenašali na ORF III, “radio klassik Stephansdom” in YouTube kanalu dunajske nadškofije. To odraža veliko zanimanje, s katerim so številni verniki po vsem svetu spremljali slovesnost in počastili spomin na enega najpomembnejših papežev zadnjih desetletij.