Kosti pod mikroskopom: Kako posteljni počitek spreminja strukturo!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am und aktualisiert am

European Bed Rest Study in Slovenia preučuje učinke počitka v postelji na strukturo kosti zdravih moških.

Kosti pod mikroskopom: Kako posteljni počitek spreminja strukturo!

Med Uni Graz je del prelomnega raziskovalnega projekta, ki ga koordinira Evropska vesoljska agencija (ESA), ki raziskuje učinke počitka v postelji na strukturo človeških kosti. V tako imenovanih študijah počitka v postelji, ki potekajo v Planici v Sloveniji, je 24 mladih moških prikovanih na posteljo 90 dni. Pod vodstvom Ines Fößl, članice raziskovalne skupine s kliničnega oddelka za endokrinologijo in diabetologijo na Med Univerzi v Gradcu, znanstveniki analizirajo spremembe v kostni strukturi preiskovancev z uporabo računalniške tomografije visoke ločljivosti. Posebna pozornost je namenjena notranji strukturi kosti, da bi razumeli, kako neprekinjeno počitek v postelji vpliva na preoblikovanje in stabilnost kosti.

Pomembna spoznanja o biologiji skeleta

Pomen te študije presega vesoljske raziskave in ponuja dragocen vpogled v oskrbo bolnikov, ki so dolgotrajno priklenjeni na posteljo, na primer na oddelkih za intenzivno nego. Kosti ne delujejo le kot nosilne strukture telesa, temveč so tudi dinamična tkiva, ki se prilagajajo z nenehnimi mehanizmi preoblikovanja. Preoblikovanje je ključnega pomena za celjenje poškodb in prilagajanje na mehanske obremenitve. kako studiesmarter.de pojasnjuje, do te spremembe pride zaradi kompleksne interakcije celic, vključno z osteoblasti, osteociti in osteoklasti, ki so odgovorni za tvorbo, vzdrževanje in resorpcijo kosti.

Udeleženci študije so lahko med projektom aktivni le v omejenem obsegu in morajo večino časa ležati. Nekaterim je dovoljeno vsakodnevno izvajati vaje ležanja, da preprečijo telesno poslabšanje. Raziskovalci upajo, da bodo z ugotovitvami te študije dosegli ne le napredek pri raziskovanju vesolja, ampak tudi zagotovili pomembne informacije o tem, kako izboljšati prakse oskrbe bolnikov, ki so zaradi zdravstvenih razlogov dlje časa priklenjeni na posteljo. Ta celostni pristop k skeletni biologiji bi lahko imel posledice za zdravljenje osteoporoze in drugih kostnih bolezni, hkrati pa bi poglobil naše razumevanje evolucije človeškega okostja.