Množično streljanje v Gradcu: Temna resnica za smrtjo Alena R. v zaporu

Množično streljanje v Gradcu: Temna resnica za smrtjo Alena R. v zaporu

20. junija 2015 se je v Gradcu zgodil eden najbolj tragičnih strelskih pohodov v avstrijski zgodovini. Takrat 26-letni Alen R. je z več kot dve toni težkim daewoojem rextonom dirkal po središču mesta in pri tem pobil tri ljudi, med njimi štiriletnega otroka. Poleg tega je bilo poškodovanih še 36 ljudi, med njimi pešci in kolesarji, nekateri huje. Zločin se je zgodil okoli 12. ure, ko je na glavnem trgu potekala velika prireditev.

Alen R. je s terencem dva kilometra namenoma vozil proti mimoidočim in jih huje poškodoval. Po vožnji je stopil iz vozila in z nožem poškodoval še dva mimoidoča, preden so ga aretirali policisti na Schmiedgasse. Na sojenju, ki je potekalo leta 2016, je storilec nastopil v beli obleki in izjavil, da je ravnal iz strahu. Sodišče pa je njegov zločin opredelilo kot "načrtovan množični umor", kar je privedlo do dosmrtne ječe.

Trajne posledice strelskega pohoda

Skozi leta je divjanje ostalo odločilni dogodek za prebivalce Gradca. Oblasti so zabeležile več kot 100 neposredno prizadetih ljudi, pri čemer jih je veliko preživelo, ker jim je uspelo pravočasno pobegniti. Spominska slovesnost, ki je sledila v graški župnijski cerkvi, je pritegnila okoli 500 žalujočih, na tisoče pa je v Herrengasse prižgalo "morje sveč" v spomin na žrtve. Teden dni po zločinu je potekal tudi pogrebni pohod, ki so se ga udeležili številni udeleženci in ki ga je vodil takratni zvezni predsednik Heinz Fischer.

29. septembra 2016 je bil Alen R. pravnomočno spoznan za krivega in poslan v zavod za duševno nenormalne kriminalce. Pred kratkim, konec septembra 2023, pa so ga našli mrtvega v njegovi samici v zaporu Stein v Spodnji Avstriji, potem ko je storil samomor v noči na 23. september.

Pravne in psihološke posledice

Strelski pohod ne odpira le etičnih in družbenih vprašanj, ampak ima tudi pravne razsežnosti, ki segajo daleč onkraj primera Alena R. Sodba Zveznega sodišča (BGH) z dne 17. aprila 2018 pojasnjuje, da je duševne poškodbe, ki so jih utrpeli policisti med streljanjem v šoli, mogoče tudi pravno priznati. Kontekst pripisovanja igra tukaj ključno vlogo in ga je mogoče domnevati tudi v primeru namernih, hudih nasilnih kaznivih dejanj.

Policist je zaradi incidenta, povezanega s streljanjem na poklicni šoli, dobil odškodnino zaradi duševne okvare. Sodba BGH poudarja, da je psihološko poškodbo mogoče neposredno izslediti nazaj do divjanja, zato ji je mogoče pripisati storilca. Takšne odločitve lahko predstavljajo pomemben precedens za prihodnje primere.

Dogodki v Gradcu in njihove posledice ostajajo meščanom v spominu kot spomin. Čeprav so nekateri neposredni učinki dejanja znani, pravni razvoj kaže, da so socialne in psihološke posledice daljnosežne.