Avstrija izda 3,4 milijarde evrov dolga - FPö sproža alarm!

Avstrija izda 3,4 milijarde evrov dolga - FPö sproža alarm!

Wien, Österreich - Avstrija je od leta 2000 izdala približno 3,4 milijarde evrov v drugih državah. To izhaja iz parlamentarnega odziva na ministrstvo za finance, ki je bil objavljen 16. julija 2025. Stranka svobode (FPö) izraža ostre kritike tega pristopa in ga opisuje kot "grobo malomarno". Uveljavljeni dolgovi nanašajo predvsem na države, kot so Kamerun, Kongo, Irak in Kuba.

Znesek, ki je bil sprejet, znašajo pomembne vsote, vključno z 1,674 milijarde evrov Iraku, 599 milijonov evrov Kamerunu in 234 milijoni evrov v Nigerijo. Glede na FPö obstajajo tudi odprte zahtevke za države, kot sta Severna Koreja in Grčija, ki znašajo skupno 1,67 milijarde evrov. Kritiki FPö sprašujejo, zakaj Avstrija ne poskuša povrniti teh sredstev.

Kritika dolžniške politike

Finančni minister Marterbauer se po drugi strani nanaša na mednarodne obveznosti in sporazume o razvojni pomoči, ki zagotavljajo prestrukturiranje dolga. V zameno FPö poziva k bolj restriktivni uporabi javnih sredstev in bistveno spremenjene dolžniške politike. Sprašuje se, zakaj se avstrijski denar brez odplačevanja pretaka v te države.

Poleg tega obstajajo upravičeni pomisleki glede arhitekture dolga na svetovni ravni. EU blokira pomembne reforme, ki bi omogočile pošteno in uravnoteženo izgovarjanje za države za države na svetovnem jugu. To obravnava Urad za koordinacijo konference avstrijskega škofov Hannah Angerbauer, ki na četrti mednarodni konferenci v Sevilli zahteva celovito uredbo o dolgu in novo mednarodno dolžniško arhitekturo pod vodstvom OZN.

Mednarodne dimenzije dolžniške krize

Trenutni podatki kažejo, da približno 3,3 milijarde ljudi živi v državah, ki porabijo več za storitve napak kot za zdravje ali izobraževanje. Izzivi, s katerimi se soočajo države v razvoju, se povečajo z nezadostnim obdavčenjem, korupcijo in šibkim finančnim upravljanjem. Po podatkih Zveznega ministrstva za finance ni redko, da države z nedržavnimi državnimi financami potrebujejo dolžniško strukturo, da bi zagotovili njihovo gospodarsko stabilnost. Na primer, sporazumi o dolgu z državami, kot sta Chad in Sambia, so že potekali.

Da bi se trajnostno spopadali z dolžniško krizo, je skupni okvir za zdravljenje dolga osrednji instrument. Ta okvir omogoča usklajeno, državno specifično strukturo dolga in združuje nove upnike, kot sta Kitajska in Indija. Zunanji dolg držav z nizkim in srednje velikim dohodkom je zdaj dosegel skupno približno 1.071 milijard dolarjev, kar poudarja nujnost usklajenih mednarodnih rešitev.

Globalna dolžniška kriza po nadškofu Gabriele Caccia predstavlja osrednjo oviro celostni razvoj ljudi. Potreba po odgovorni in pravični mednarodni arhitekturi dolga postaja vse bolj jasna. Avstrija in druge države morajo ne le premisliti o svoji dolžniški politiki, ampak tudi, da aktivno sodelujejo pri reformi svetovnih finančnih struktur.

V trenutni politični razpravi je bistveno, da javna sredstva ne tečejo samo v oklepu, ampak tudi v boj proti revščini in trajnostnemu razvoju. Podpora inovativnim konceptom, kot je konvencija ZN o davčni doslednosti, bi lahko pomagala Avstriji za zapiranje davčnih vrzeli in hkrati prispevala k globalni pravičnosti.