Zelene plombe v testu: zaupanje v hrano strmo pada!
Greenpeace preveri 42 tesnil za živila: več kot 26 % jih je nezanesljivih. Nova direktiva EU želi zagotoviti jasnost.
Zelene plombe v testu: zaupanje v hrano strmo pada!
Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je objavila zaskrbljujočo študijo o tesnilih za živila, ki so za številne potrošnike izjemnega pomena. Po ugotovitvah Greenpeacea več kot četrtina od 42 testiranih označb živil ni vrednih zaupanja. Melanie Ebner, strokovnjakinja za kmetijstvo pri Greenpeaceu, je pojasnila, da množica oznak vodi v zmedo pri nakupu in da potrošniki potrebujejo resnične, pregledne informacije za sprejemanje trajnostnih odločitev. Ta rezultat gre z roko v roki z raziskavo, ki kaže, da 64 odstotkov anketirancev meni, da so oznake kakovosti pomembne, več kot 60 odstotkov pa jih skrbi zeleno pranje. Ti zadržki pomenijo, da veliko ljudi namenja tjulnjem manj pozornosti pri nakupovanju hrane, kot kaže analiza.
Rezultati preiskave
Različni pečati kakovosti so bili analizirani v Greenpeaceovem revidiranem vodniku za oznake kakovosti. Ugotovilo je, da lahko nekatere oznake, kot sta oznaka MSC za ribe in oznaka RSPO za palmovo olje, negativno vplivajo na okoljske cilje. Na drugi strani pa obstajajo zaupanja vredne znamke kakovosti, kot sta Demeter in Bio Austria, ki veljata za vzor. Greenpeace zato zahteva, da načrtovana direktiva EU o „zelenih trditvah“ pojasni, da smejo podjetja dajati samo znanstveno preizkušene obljube glede trajnosti. To pomeni, da se izraza, kot sta »trajnostno« in »podnebju prijazno«, lahko uporabljata v prihodnosti le, če dejansko izpolnjujeta pregledne standarde, o čemer se trenutno še pogajajo. Ta pobuda bi lahko pripomogla k povečanju zaupanja potrošnikov v oznake na živilih in zagotovila jasnost.
Analiza tudi kaže, da se v Avstriji vsako leto proizvede 450.000 ton svinjine, čeprav nova študija Tierschutz Austria daje tudi kritične pripombe glede oznak za meso. Podobne težave se odražajo tudi tukaj, saj 40 odstotkov oznak ne vsebuje podatkov o dobrobiti živali, le 14 odstotkov pa jih zagotavlja višje standarde. Te težave poudarjajo nujno potrebo po reformi standardov transparentnosti v živilski industriji, ki bo omogočila premišljene nakupne odločitve, kot poudarjajo tudi strokovnjaki iz Greenpeacea.