Boj proti trgovini z ljudmi: Linz se spominja svete Bakhite!
Sestra Maria Schlackl poziva k odločnemu signalu proti suženjstvu ob dnevu molitve za trgovino z ljudmi 8. februarja.
Boj proti trgovini z ljudmi: Linz se spominja svete Bakhite!
8. februarja 2025 bomo na pobudo papeža Frančiška obhajali mednarodni molitveni dan proti trgovini z ljudmi, ki ga obhajamo tudi kot dan spomina na sveto Bakhito, znamenito osebnost v boju proti suženjstvu. To pobudo spodbuja predvsem s. Maria Schlackl, ki je ustanovila organizacijo »Aktivno proti trgovini z ljudmi – aktivno za človeško dostojanstvo v Gornji Avstriji«. Schlackl poziva k intenzivnejšemu boju proti tej sodobni obliki suženjstva, ki se pogosto obravnava kot obrobno vprašanje. Njihov credo je jasen: poslovanje s "človeškim blagom" mora biti absolutna prepoved. Ta dan bo bogoslužje v čast Bakhite potekalo v Mariendomu v Linzu, ki se bo začelo ob 18.15. in služi kot platforma za opozarjanje na trpljenje prizadetih. Schlackl in njena ekipa to vidita tudi kot priložnost za ozaveščanje javnosti o resničnosti trgovine z ljudmi Kathpress poročali.
Kulturno udejstvovanje in duhovnost
Vzporedno z bogoslužjem bo v dunajski bolnišnici sester usmiljenk izveden muzikal »Bakhita – hrepenenje po svobodi«. To delo duhovnika in tekstopisca Heinza Purrerja pripoveduje ganljivo življenjsko zgodbo Josefine Bakhite, ki je bila kot otrok prodana v suženjstvo, a je našla svobodo in vero. Purrer bo nastopil s svojo skupino »Sing & Pray« in obljublja, da bo dramatična produkcija močan poklon sveti Bakhiti, ki je delala v Italiji do svoje smrti leta 1947. škofija Linz poudarja, da je pomembno, da problematika trgovine z ljudmi in prisilne prostitucije postane vidna ne le v cerkvi, ampak v družbi kot celoti.
Poleg tega mladi aktivisti, ki gredo skozi sveta vrata v Rimu v okviru svojega romanja, izvedo za mrežo »Talitha Kum«, ki se zavzema za boj proti trgovini z ljudmi. Aplikacija »Walking in Dignity«, ki so jo razvili, želi ljudi spodbuditi k ukrepanju v imenu žrtev trgovine z ljudmi. Ta pobuda kaže na poudarjanje kolektivne odgovornosti, saj približno 50 milijonov ljudi po vsem svetu živi v suženjstvu. Nujen poziv, da se skupaj zoperstavimo tej strašni resničnosti in dosežemo spremembe.