Godba na pihala v Avstriji: Unesco tradicijo razglasil za kulturno dediščino!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

6. decembra 2024 so bili avstrijski pihalni orkestri priznani kot nesnovna kulturna dediščina, počaščeni za njihov kulturni prispevek in prostovoljno angažiranost 140.000 glasbenikov.

Am 6. Dezember 2024 wurden österreichische Blasmusikkapellen als immaterielles Kulturerbe anerkannt, gewürdigt für ihren kulturellen Beitrag und das ehrenamtliche Engagement von 140.000 Musikern.
6. decembra 2024 so bili avstrijski pihalni orkestri priznani kot nesnovna kulturna dediščina, počaščeni za njihov kulturni prispevek in prostovoljno angažiranost 140.000 glasbenikov.

Godba na pihala v Avstriji: Unesco tradicijo razglasil za kulturno dediščino!

V okviru praznične slovesnosti 6. decembra 2024 na gradu Zell an der Pram (Zgornja Avstrija) so na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine dodali nove elemente. Med počaščenimi tradicijami je tudi »zvočna in igralska tradicija avstrijskih godb na pihala«. Približno 140.000 glasbenikov, ki nastopajo v pisanih tradicionalnih nošah, zagotavlja skupno več kot 28 milijonov prostovoljnih ur na leto. Z vajami, nastopi in družbenimi angažmaji so nepogrešljiv steber avstrijske kulture in skupnosti.

Vključitev v nacionalni inventar nesnovne kulturne dediščine je več kot le naziv – je javno priznanje za dragocene prispevke teh godb v družbi. Ti živi kulturni nosilci povezujejo generacije in različne družbene sloje. Trobilna glasba se slavi kot način skupnega življenja in spodbuja vrednote, kot so demokratična zavest, strpnost in skupinsko delo. Organizacije in skupnosti, ki podpirajo takšne glasbene skupine, so pozvane, da aktivno gojijo in spodbujajo te vrste kulture.

UNESCO in nesnovna kulturna dediščina

Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, uveden leta 2008, si prizadeva narediti kulturno raznolikost vidno po vsem svetu, vključno s tradicijami, kot so glasba, ples in ustna izročila. Avstrija je leta 2009 ratificirala Konvencijo o ohranjanju nesnovne kulturne dediščine in je tako del svetovne mreže, ki varuje različne oblike kulturnega izražanja. Seznam trenutno vključuje 569 predmetov iz 136 držav, vsi pa so povezani z Unescovim programom varstva kulturne dediščine, kot npr. Wikipedia poroča.

Priznanje nesnovne kulturne dediščine godbam ne daje le ugleda, temveč jih tudi zavezuje k varovanju te tradicije za prihodnje rodove. To poudarja pomen kulturnih praks, ki so v skladu z družbenim razvojem in kulturnim spominom države. Nenazadnje so skupnosti lahko ponosne, da so del te pomembne kulturne tradicije!