Afganistanske ženske brez pravic: aktivistka kliče po mednarodni pomoči!

Afganistanske ženske brez pravic: aktivistka kliče po mednarodni pomoči!

V Afganistanu so ženske in dekleta zaradi omejevalnih ukrepov talibanov žrtve množične diskriminacije. Po besedah ​​afganistanske aktivistke Tahmine Salik, ki sodeluje na konferenci o "spolnem apartheidu" na Dunaju, je dekletom dovoljeno izobraževanje le do 6. razreda in so popolnoma izgubile dostop do srednjih šol in univerz. Zaradi te situacije je Afganistan postal edina država, kjer je ženskam in dekletom popolnoma prepovedano obiskovanje šole. Salik poudarja, da ženskam ni dovoljeno potovati brez moškega spremljevalca in da je zapuščanje hiše strogo prepovedano. Ženske ne smejo javno govoriti, kar vodi do popolnega utišanja njihovih glasov v družbi. Te informacije so zapisane v poročilu Kleine Zeitung.

Trpljenje afganistanskih žensk je neizmerno: mnoge so bile zaprte, mučene ali celo posiljene. Zaradi cenzure medijev je pridobivanje informacij še težje, saj je večina afganistanskih medijev zdaj pod nadzorom talibanskega režima. Protesti so se večinoma preselili na splet, s strahom, da bo internet zaprt, kar bo ogrozilo komunikacijske linije z diasporo. Salik poziva svet, naj prizna šokantne razmere v Afganistanu, in kritizira molk mednarodne skupnosti.

Sistematično zatiranje in mednarodna odgovornost

Združeni narodi so položaj označili tudi kot »spolni apartheid«, izraz, ki opisuje visoko stopnjo diskriminacije, s katero se soočajo milijoni žensk in deklet po vsem svetu. UN Women poziva k takojšnji globalni akciji za boj proti krivicam, ki jih legitimira talibanski islamski pravni sistem. Glede na to se več kot polovica Afganistank sooča z velikimi omejitvami njihove družbene udeležbe zaradi prepovedi izobraževanja. Statistični podatki kažejo zaskrbljujoče številke: 1,1 milijona deklet je izključenih iz šole in več kot 100.000 ženskam je bil onemogočen dostop do univerz, kar povečuje tveganje za matere in novorojenčke za najmanj 50 %.

Krepitev vloge žensk je osrednja skrb, ki je deležna pozornosti tudi na mednarodni ravni. Razprava o pravni zaščiti afganistanskih žensk je v zadnjih mesecih dobila zagon. Odločilna sodba Evropskega sodišča (ECJ) je priznala sistematično zatiranje žensk v Afganistanu kot preganjanje na podlagi spola in potrdila, da Afganistanskim ženskam v azilnem postopku ni treba dokazovati individualnega preganjanja. To je pomemben korak k zaščiti afganistanskih žensk v Evropi, ki je nastal kot odgovor na diskriminatorne zakone, ki so jih uveljavili talibani.

Mednarodni nalogi za prijetje in nadaljnji koraki

23. januarja 2025 je glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) zahteval mednarodne naloge za prijetje talibanskih voditeljev zaradi preganjanja na podlagi spola. Ta zahteva poudarja potrebo po tem, da kršitve človekovih pravic ne ostanejo nekaznovane. Mednarodni nalogi za prijetje so znak, da se preganjanje afganistanskih žensk obravnava kot "brez primere" in "v teku". Čeprav se Mednarodno kazensko sodišče zanaša na sodelovanje držav članic, pošilja močan signal, da je treba takšne zločine privesti pred sodišče.

Poleg pravnega razvoja se aktivisti in pravni strokovnjaki vedno bolj zavzemajo za priznanje apartheida med spoloma v mednarodnem pravu. Šesti odbor Generalne skupščine ZN trenutno razpravlja o novi konvenciji o zločinih proti človečnosti, ki poziva k vključitvi izraza "apartheid spolov". Namen te pobude je priznati diskriminacijo na podlagi spola kot zločin apartheida in s tem okrepiti pravice žensk in deklet po vsem svetu.

Razmere v Afganistanu ostajajo zaskrbljujoče in zahtevajo veliko več mednarodne pozornosti in ukrepanja. Glasovi aktivistk, kot je Tahmina Salik, so ključnega pomena pri prikazovanju resničnosti zatiranja. Sveta poziva, naj ne le opazuje, ampak naj dejavno ukrepa za pomoč ranljivim ženskam in dekletom v Afganistanu.