Revolucija pri Sonnblicku: AI meri aerosole za podnebje v realnem času!

Revolucija pri Sonnblicku: AI meri aerosole za podnebje v realnem času!

Na observatoriju Sonnblick, ki se nahaja na približno 3100 metrih nadmorske višine v Visokih Turah, uvajajo nov merilni sistem, ki analizira bioaerosole s pomočjo umetne inteligence (AI). Glasno Majhen časopis Bioaerosoli so drobni, naravno prisotni delci v zraku, kot so cvetni prah, spore gliv in bakterije, katerih vrsta in koncentracija odločilno vplivata na vreme, podnebje in vegetacijo. To je še posebej pomembno glede na to, da takšni aerosoli določajo tudi nastanek oblakov in padavin in so zato zelo pomembni za podnebne raziskave.

Tradicionalne metode merjenja cvetnega prahu, ki temeljijo na lovilcih cvetnega prahu, zahtevajo ročno vrednotenje in lahko zato povzročijo časovne zakasnitve pri zagotavljanju podatkov. Nova tehnologija observatorija Sonnblick pa omogoča avtomatizirano razlikovanje med različnimi vrstami aerosolov, kar bistveno pohitri vrednotenje. Julia Burkart, vodja projekta in fizik pri Geosphere Austria, potrjuje, da bi morali biti z uporabo umetne inteligence podatki o meritvah na voljo na spletu v skoraj realnem času.

Pomen za podnebne raziskave

Pomeni teh meritev aerosolov so različni. Dolgoročne spremembe v vrsti in številu aerosolov lahko pomembno vplivajo na padavinske in snežne razmere. Te ugotovitve so ključne za razvoj podnebnih modelov, še posebej v času, ko podnebne spremembe povzročajo spremembe v visokogorskih regijah. Z raziskavo želimo podrobneje preučiti vplive podnebnih sprememb na koncentracijo in vrsto cvetnega prahu, spore gliv in drugih bioaerosolov.

Vloga umetne inteligence v podnebnih raziskavah je tudi tema predavanja Christopherja Kadowa, znanstvenika za podnebne informacije v nemškem Climate Computing Center. V svojem predavanju z naslovom “Umetna inteligenca rekonstruira podnebje”. OeAW pojasnjuje, kako se umetna inteligenca uporablja za dopolnitev zgodovinskih podnebnih podatkov in tako zapolni vrzeli v podatkovnih nizih. Tu se uporabljajo napredne tehnologije, ki jih je mogoče uporabiti na primer za nadgradnjo obdelave podnebnih podatkov ali za virtualno popravilo okvarjenih podatkov radarja za dež.

Umetna inteligenca in njena prihodnost v podnebnih raziskavah

Transformativni vpliv umetne inteligence na podnebne raziskave se kaže tudi v njeni zmožnosti natančnejšega napovedovanja ekstremnih vremenskih dogodkov. A poročilo iz Tech Zeitgeista poudarja, da so podjetja, kot sta Google DeepMind in OpenAI, vodilna pri razvoju novih modelov umetne inteligence, ki lahko analizirajo velike količine podatkov hitreje in natančneje kot tradicionalni klimatski modeli. Ta napredek ne le spodbuja analizo emisij CO₂, temveč omogoča tudi hitrejše izračune podnebnih simulacij, ki v mnogih primerih celo zmanjšajo vire napak.

Vendar te tehnologije odpirajo tudi etična vprašanja. Vprašanje, kdo ima dostop do podatkov in kako jih s pridom izkoristi, postaja vedno bolj pomembno, saj lahko neenakomerna porazdelitev podatkov povzroči pristranskost v napovedih. Zato je potrebna preglednost modelov umetne inteligence, da se prepreči zloraba in napačna razlaga podatkov. Odgovorna uporaba teh tehnologij bo torej ključna za prihodnost podnebnih raziskav.