Jelena Dokić prekinila molk: Doživljenjske muke očeta!

Jelena Dokić prekinila molk: Doživljenjske muke očeta!

Jelena Dokić, nekdanja teniška igralka, ki je več kot 20 let trpela zaradi trpinčenja očeta Damirja, v svoji biografiji Nezlomljiva daje zastrašujoče vpoglede v svoje travmatično otroštvo. Damir Dokić je umrl v starosti 66 let, a za seboj pušča vrsto bolečih spominov in izkušenj, ki so oblikovale Jeleno. Nadarjena teniška igralka je prišla do polfinala Wimbledona, osvojila šest turnirjev in skupaj zaslužila 4,4 milijona dolarjev denarnih nagrad.

V intervjuju opisuje kruto fizično in verbalno zlorabo, ki jo je morala prenašati od svojega šestega leta. Udarci s pasom, verbalno zmerjanje in čustveno poniževanje so bili del njihovega vsakdana. Posebej nepozaben dogodek je bil, ko jo je oče pustil v slačilnici po izgubljenem polfinalu v Wimbledonu. Z leti so se ponavljali padci, po katerih jo je oče celo pretepel. Dokićeva omenja, da jo je oče med šokom, ko je bila stara komaj 11 let, označil za "kurbo".

Boj proti temi

Sence zlorabe so Jeleno Dokić vodile v dolgotrajno depresijo, ki je nazadnje dosegla vrhunec s poskusom samomora leta 2022. Za to mračno boleznijo je trpela več kot deset let, preden je našla pogum, da je svojo zgodbo delila z javnostjo. Dokićeva ne govori le o svojih izkušnjah, ampak želi pomagati tudi drugim žrtvam. Poudarja, da je pomembno, da ne molčimo in poiščemo pomoč. Ozaveščanje o zlorabah v športu se ji zdi pomembno.

Izkušnje Jelene Dokić niso edinstvene. Medosebno nasilje je zelo razširjena težava v tekmovalnem športu. Vse več raziskav kaže, da tudi športniki trpijo zaradi podobnih stanj. Psihično nasilje prizadene med 60 in 72 % športnikov, fizično pa 14 do 25 % prizadetih. Številni športniki doživljajo pritisk in stres v tekmovalnem vzdušju, kar ogroža njihovo duševno zdravje. Pritisk po zmagi oblikuje športno kulturo in lahko vodi do normalizacije nasilja.

Kultura tišine

Olimpijska listina poziva k zaščiti športnikov pred nadlegovanjem in nasiljem. Vendar pa resničnost pogosto ostaja zastrašujoča. Storilci so lahko ne samo moški trenerji, ampak tudi drugi športniki in trenerji. Športniki, ki se identificirajo kot neheteroseksualci ali so že bili žrtve viktimizacije, so še posebej ogroženi. Neravnovesje moči med športniki in trenerji krepi molk okoli zlorabe, ki ima lahko doživljenjske posledice za prizadete.

Projekt »Varni klubi« se ukvarja z razvojem ukrepov za preprečevanje medosebnega nasilja. To vključuje analize tveganja, preventivne delavnice in podporo varuhom otrok v športnih društvih. Za ustvarjanje varnega prostora za športnike so potrebne jasne smernice za sprejemljive prakse treniranja. Celostni pristop je nujen za spreminjanje kulture športa in spodbujanje dobrega počutja športnikov.

Na splošno zgodba Jelene Dokić ponazarja ne le njene osebne težave, ampak tudi kompleksen problem nasilja v tekmovalnem športu. Nujnost pogovora o teh vprašanjih in spreminjanja kulture je nedvomno večja kot kdaj koli prej.

Več informacij o Jeleni Dokić in njenih izkušnjah najdete na krona, medtem ko Watson zagotavlja podroben vpogled v zlorabo, ki jo je prestala. Za obsežnejšo analizo intervencijskega nasilja v športu glejte V mislih.