Insulin in debelost: Nove študije razkrivajo zaskrbljujoče povezave

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am und aktualisiert am

Univerza v Tübingenu pojasnjuje, kako nezdrava prehrana in insulinska rezistenca v možganih prispevata k debelosti, in predstavlja nove rezultate študije.

Insulin in debelost: Nove študije razkrivajo zaskrbljujoče povezave

V novi študiji je Univerzitetna bolnišnica v Tübingenu zaskrbljujoče preučila povezave med prehrano, delovanjem možganov in debelostjo. Po mnenju raziskovalcev lahko celo kratkotrajno uživanje visoko predelane hrane – kot so čokoladne ploščice in čips – drastično zmanjša občutljivost možganov na inzulin. Te ugotovitve kažejo, da nezdrava prehrana ne ogroža samo fizičnega zdravja, ampak lahko deluje tudi kot predhodnik debelosti in sladkorne bolezni tipa 2. Stephanie Kullmann, vodilna znanstvenica, je pojasnila, da je po samo petih dneh povečanega vnosa kalorij možganska insulinska rezistenca pri zdravih prostovoljcih pokazala podobne vzorce kot pri morbidno debelih ljudeh. Te spremembe so se nadaljevale tudi teden dni po vrnitvi na normalno prehrano, kar je pokazalo zaskrbljujočo lahkoto, s katero lahko nezdrave prehranjevalne navade povzročijo dolgoročne zdravstvene težave. dunaj.at poročali.

Vloga inzulina in prehrana

Poleg tega članek NCBI osvetljuje, kako interakcije med prehrano, presnovo in delovanjem možganov vplivajo na razvoj debelosti in presnovne disfunkcije. Insulin, ki je bil pogosto osredotočen na periferno delovanje, ima tudi osrednjo vlogo v možganih pri uravnavanju lakote in varčevanju z energijo. Moten inzulinski sistem lahko povzroči ne le fizične, ampak tudi duševne bolezni, kot je depresija, saj telo ne razlaga več pravilno signalov o zaužiti hrani. Raziskave kažejo, da lahko nezdrava prehrana z visoko vsebnostjo sladkorja in predelanih ogljikovih hidratov poveča tveganje za duševne motnje in nevrodegenerativne bolezni, kar poudarja potrebo po spodbujanju vzorcev zdravega prehranjevanja za optimizacijo fizičnega in duševnega zdravja, piše v poročilu NCBI.

Če povzamemo, je vloga možganov pri debelosti in presnovnih motnjah kompleksna. Ključnega pomena je upoštevati ne le fizične, ampak tudi psihološke vidike prehrane, da bi razvili učinkovite strategije preprečevanja in zdravljenja. Takšne ugotovitve bi lahko imele daljnosežne posledice za prihodnost prehranske medicine in duševnega zdravja, kot pojasnjujejo študije lige.