Katharinina vremenska modrost: Takšna bo naša zima leta 2025!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

25. november, dan svete Katarine, vpliva na tradicionalna kmečka pravila za napovedovanje vremena za zimo in pomlad.

Der 25. November, Katharinentag, beeinflusst traditionelle Bauernregeln zur Wettervorhersage für den Winter und Frühling.
25. november, dan svete Katarine, vpliva na tradicionalna kmečka pravila za napovedovanje vremena za zimo in pomlad.

Katharinina vremenska modrost: Takšna bo naša zima leta 2025!

25. novembra, na dan spomina na sv. Katarino, so v središču vremenske razprave tradicionalna pravila kmetovanja. Ta dan ima poseben pomen v kmečkem koledarju, saj kmetje opazujejo vreme, da bi napovedovali prihajajočo zimo. kako oe24 poroča znamenito pravilo: »Kathrein neha plesati,« kar označuje konec prazničnega obdobja pred adventom.

Drug pomemben rek je: "Vso zimo bo kot vreme okoli Kathreina". Ta modrost nakazuje, da mirno vreme kaže na stabilno zimo, medtem ko nevihtno vreme nakazuje nasprotno. Poleg tega obstaja zanimivo pravilo, ki pravi: "Če je na Kathrein dolgočasno vreme, pride listje pozno spomladi". Oblačno vreme na Katarinino nakazuje, da bo spomladanski začetek vegetacije zakasnjen.

Kmečko pravilo in spomladanska pričakovanja

Poleg tega opozarja Merkur pred različno zanesljivostjo teh pravil, saj so močno odvisna od regionalnih podnebnih razmer. Pravilo »Če na Kathrein ne bo snežilo, bo gotovo na Sankt Andreas (30. november)« je še eno, ki odraža splošna pričakovanja.

Statistični dokazi kažejo, da ima pravilo »Kakor Katarina oblikuje vreme, tako bo naslednji februar« približno 70-odstotno zanesljivost, ko gre za napovedovanje suhega ali mokrega vremena.

Pomembna funkcija 25. novembra je še posebej cenjena v vsakdanjem kmečkem življenju, saj označuje dokončni zaključek plesne sezone do božiča in oblikuje načrtovanje za hladno sezono in spomladansko sajenje.

Korenine kmečkih pravil

Začetki kmečkih pravil segajo v pradavnino, kot npr Wikipedia pojasnjeno. Ti stari ljudski pregovori o vremenu, pogosto v rimah, so nastali na podlagi stoletij opazovanja vremenskih pojavov. V preteklih stoletjih so poskušali s sistematičnimi opazovanji izpeljati napovedi o prihodnjih vremenskih razmerah in njihovem vplivu na kmetijstvo.

Zgodovinsko gledano se je znanost o meteorologiji v Evropi še naprej razvijala v času renesanse. Aristotel je v svoji razpravi »Meteorologica« naredil prve znanstvene poskuse razlage vremenskih pojavov. Pri obravnavi pravil kmetovanja je pomembno, da imajo regionalne izkušnje osrednjo vlogo, saj brez poznavanja območja, v katerem so bila ustvarjena, številna pravila pogosto nimajo pomena.

Čeprav imajo kmečka pravila že dolgo tradicijo, velja vedeti, da ne veljajo za zanesljive vremenske napovedi. Današnja meteorološka znanost se pri napovedovanju vremena opira na sodobnejše in natančnejše metode. Kljub temu ostajajo Katarinino in z njim povezana kmečka pravila sestavni del kulturnega izročila in življenja na podeželju.