Marine Le Pen obsojena: zaporna kazen in poziv k protestom!

Marine Le Pen obsojena: zaporna kazen in poziv k protestom!

Marine Le Pen, nekdanja vodja desničarske populistične stranke Rassemblement National (RN), je morala 1. aprila 2025 prestati prelomno, čeprav kontroverzno sodbo. Sodnica Bénédicte de Perthuis je razglasila, da je Le Penova poneverila več kot štiri milijone evrov iz sredstev EU, zaradi česar je bila obsojena na štiriletno zaporno kazen. Od tega sta dve leti v preizkusni dobi in dve leti v hišnem priporu. Poleg tega mora Le Penova plačati kazen v višini 100.000 evrov in ne more več opravljati javne funkcije. V prvem odzivu je Le Penova napovedala, da se bo pritožila, ker sodbo vidi kot politično motivirano.

Odločitev je povzročila velike valove in sprožila proteste po vsej državi, ki jih je vodil vodja stranke Jordan Bardella. Bardella je v svojem govoru poudaril, da bi morali biti Francozi ogorčeni nad sodbo in svoje privržence pozval k demonstracijam. Rémy Heitz, tožilec kasacijskega sodišča, je zagovarjal sodno integriteto sodbe, medtem ko je predsedujoči sodnik od takrat zaradi groženj pod policijskim varovanjem.

Politične reakcije in solidarnost

Odzivi na sodbo so različni in prihajajo tako z nemškega kot mednarodnega političnega spektra. Éric Ciotti, konservativni poslanec, je razsodbo označil za "nevredno pravosodno zaroto". K referendumu o razrešitvi poziva tudi Jean-Luc Mélenchon, vodja levičarske populistične stranke La France insoumise. Le Penova je deležna podpore celo na najvišjih ravneh: podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini in madžarski premier Viktor Orbán izražata svojo solidarnost z desničarskim populističnim voditeljem.

V mednarodnem kontekstu ameriška vlada ocenjuje razmere kot zaskrbljujoče, Donald Trump pa vleče vzporednice s svojimi pravnimi bitkami. Kremelj je tudi izrazil zaskrbljenost zaradi kršenja demokratičnih norm v Evropi, vendar je razsodbo označil za notranjo zadevo Francije.

Mednarodne povezave Le Penove

Oče Marine Le Pen, Jean-Marie Le Pen, je že imel zgodovinske vezi z Rusijo, ki segajo v leto 1968, ko je sprejel ruskega nacionalističnega slikarja Ilyo Glazunova. To tradicijo nadaljuje Marine Le Pen, ki promovira prorusko politiko in se je leta 2017 srečala z Vladimirjem Putinom, da bi pridobila mednarodno priznanje. Te vezi med francosko desnico in Rusijo niso le politične, ampak tudi finančne: Le Penova je prejela 9 milijonov evrov posojila od Rusije za svojo predsedniško kampanjo leta 2017, medtem ko je Jean-Marie Le Pen prejel 2 milijona evrov od ciprskega podjetja, ki naj bi bilo povezano z nekdanjim agentom KGB.

Zgodovinske in ideološke povezave med Rassemblement National in Rusijo so globoko zakoreninjene in se odražajo v skupnih vrednotah, kot sta poudarek na politični in kulturni suverenosti ter odpor proti globalizaciji. Ta medsebojna podpora bi lahko bila koristna za Rusijo, saj podpora Moskvi v Evropi upada.

Obsodba Le Penove in protesti, ki so sledili, vzbujajo pozornost ne le v Franciji, ampak tudi po Evropi. Odpirajo temeljna vprašanja o demokraciji, sodni praksi in grožnji politični raznolikosti. Politično dogajanje v Franciji bi lahko imelo daljnosežne posledice, tako za samo državo kot za celotno evropsko desnico.